Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Bistvene podobnosti in razlike pravnih poslov o delitvi premoženja
Anja Rebec, 2023

Opis: Pri razdelitvi premoženja se pogosto pojavijo vprašanja glede sklenitve ustreznih pravnih poslov. Družinska trenja ali nesoglasja lahko vplivajo na odločitev, ali razdeliti premoženje med dediče oz. tretje osebe, s katerimi stranke niso v sorodu, za časa njihovega življenja ali za primer njihove smrti. Zaradi zaupanja med družinskimi člani se pogosto ne zapišejo pravni posli, kar lahko povzroči težave v zapuščinskem postopku, zato je seznanitev z različnimi pravnimi posli, kot so darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju in oporoka, zelo dobrodošla, da bi lahko pravilno uredili prenos premoženja. Za zagotovitev pravičnega in nemotenega razdeljevanja premoženja je ključno, da se seznanimo z vsemi pravnimi možnostmi, prednostmi in slabostmi posameznih pravnih poslov ter njihovimi davčnimi posledicami, kar je podrobneje zapisano v magistrskem delu. Ker je vsaka družinska situacija edinstvena, je treba premišljeno razmisliti o različnih možnostih in izbrati pravni posel, ki najbolj ustreza željam vseh vpletenih strank. Namen tega dela je strnjeno prikazati podrobnosti in razlike med pravnimi posli o delitvi premoženja, na podlagi česar se lahko izognemo morebitnim zapletom in konfliktom med dediči ter poskrbimo za mirno prehajanje premoženja na naslednje generacije.
Ključne besede: darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, oporoka
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (427,64 KB)

42.
Varstvo pravic narodnih in verskih manjšin v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine
Amra Hamidović, 2023

Opis: Ustavna ureditev Bosne in Hercegovine v vseh treh ustavah (Ustava Bosne in Hercegovine, Ustava Federacije Bosne in Hercegovine in Ustava Republike Srbske) priznava konstitutivnost treh narodov (Bošnjakov, Hrvatov in Srbov) kot eno od bistvenih načel, na katerih temeljijo. Vendar pa so v teh ureditvah precejšnje razlike, ki povzročajo spore pri razlagi njihovega ustavnega statusa, tako formalno kot funkcionalno. Če tem vprašanjem dodamo še ustavne nejasnosti in vrzeli, zlasti glede statusa narodnih manjšin ter pravic in svoboščin njihovih pripadnikov v zvezi z zastopanostjo na vseh ravneh upravljanja in vodenja v BiH, lahko ugotovimo precejšnjo stopnjo diskriminacije. Nekatera od teh odprtih vprašanj so bila razložena in rešena z odločbami Ustavnega sodišča BiH ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Vendar kljub prizadevanjem in dogovorom niso bila izvedena s potrebnimi spremembami in dopolnitvami ustave BiH. V tem kontekstu se to magistrska delo poglobi v zapleteno strukturo ustavnega sistema BiH, analizira ravnovesje med konstitutivni narodi in varstvom pravic narodnih in verskih manjšin, poudarja nujnost bolj celovite integracije teh načel v ustavno strukturo, kar spodbuja bolj vključujoč in pravičen pravni okvir za vse državljane BiH, kar bi prispevalo tudi k evropski integraciji BiH.
Ključne besede: manjšine, konstitutivni narodi, diskriminacija, BiH, ESČP, ustavne spremembe
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (778,35 KB)

43.
Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogi
Sara Davidović, 2023

Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

44.
Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije
Tanja Teršar, 2023

Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

45.
(Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca
Metka Brožič, 2023

Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek.
Ključne besede: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

46.
Načini ustanovitve evropske delniške družbe
Medina Pašagić, 2023

Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

47.
Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRS
Erika Fabjan, 2023

Opis: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Ključne besede: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (790,64 KB)

48.
Obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja
Anja Skobe, 2023

Opis: Delovno razmerje je ena izmed osnovnih oblik dela, urejena s posebnimi zakoni in kolektivnimi pravnimi akti, ki določajo obveznosti delavcev in delodajalcev. Eden izmed temeljev delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Prejemki iz delovnega razmerja so obremenjeni, najpogosteje z davki in hkrati s prispevki za socialno varnost. Davki in prispevki so eden glavnih virov prihodka za državo na vseh nivojih, hkrati pa tudi orodje za razporejanje bogastva in manjšanje ekonomske neenakosti. Četudi so davki pomembni za financiranje in ohranjanje družbenega blagostanja, je pravo ravnovesje med stopnjami obremenitve, gospodarsko rastjo in posameznikovimi pravicami nenehen izziv za zakonodajalca. Javne razprave in odločitve glede davkov pogosto odražajo vrednote, cilje ter prednostne naloge družbe. V Sloveniji imamo visoko obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja, tako na račun davka od dohodka (dohodnine), kot tudi prispevkov za socialno varnost. Najvišja stopnja za dohodnino znaša 50 %, stopnja prispevkov za socialno varnost pa 38,20 %. Sistem je kompleksen, z veliko izjemami in prilagoditvami, večinoma nerazumljiv prejemnikom dohodkov. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in lažjega pretoka delavcev, je obremenitev dohodkov posameznika pomembna, tako zaradi privabljanja kadra v Slovenijo v času pomanjkanja kot tudi v primerih zadržanja kadra, ki je v Sloveniji živel in se izšolal na račun države. Problematika je tudi rigidnost in ne spreminjanje sistema prispevkov za socialno varnost ter prepogosto spreminjanje sistema dohodnine, kar omogoča davčno nestabilnost.
Ključne besede: delovno razmerje, obremenitev dohodkov, dohodnina, prispevki za socialno varnost, davek od dohodka, delniške opcije
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

49.
Pravna ureditev zdravstvenih napak v primerjalnem pravu skozi prizmo ustreznosti varovanja pacientovih pravic
Andreja Strnad, 2023

Opis: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Ključne besede: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

50.
Razlaga pogodb
Andraž Zorec, 2023

Opis: Razlaga pogodbenih določil predstavlja enega izmed najpomembnejših in najtežjih delov vsakega pravnega spora v zasebnem (obveznostnem) pravu. Pravilno razumevanje obveznih razlagalnih pravil bi torej moralo biti eno od osrednjih zanimanj tako pravne teorije kot pravne prakse. V okviru analize 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in sodne prakse je prikazano, kako slovenska sodišča razlagajo določbe OZ, kateri pristop se največkrat uporablja pri razlagi pogodbenih določil in katere metode razlage prevladujejo. Pri delu kot glavno metodo uporabimo avtonomno pravno (normativno dogmatična metoda). Osredotočimo se na razumevanje in uporabo (razlago) pravnih pravil, določenih v OZ, pri čemer uporabimo predvsem jezikovno in formalno-logično analizo. Pri proučevanju pristopov in metod razlage pogodbenih določil v slovenski sodni praksi uporabimo metodo analize. Prav tako v poštev prideta sociološka metoda in primerjalnopravna metoda. Namen magistrskega dela je na podlagi analize določb OZ in sodne prakse slovenskih sodišč prikazati pravila oziroma pristope k razlagi pogodbenih določil v slovenskem pravnem redu. S tem želimo prikazati nejasnosti, ki sledijo iz trenutne normativne ureditve, z analizo sodne prakse slovenskih sodišč pa prispevati podatke o različnih pristopih in množici pravnih argumentov na način, da bodo ti izsledki uporabni tudi za pravno prakso. Ni namreč nepomembno, kdaj je treba uporabljati pogodbeno določilo tako, kot se glasi, in kdaj ne oziroma kdaj je pogodbeno določilo sporno in kdaj nejasno ter kdaj mora razlaga temeljiti na objektivističnem ali subjektivističnem pristopu. Pričakovati je, da bo obravnava pomagala oziroma spodbudila strokovno javnost k večji pozornosti glede uporabe pravil razlage. Izsledki lahko prav tako koristijo praktikom v fazi priprave pogodbenih določil in v fazi njihove razlage.
Ključne besede: razlaga pogodbenih določil, argumentacija, 82. člen Obligacijskega zakonika, tekstualizem, iskanje namena
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 5

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh