41. Upravljanje stečajnega postopka po metodi projektnega managementaNastja Vodeb, 2023 Opis: Logična posledica vse pogostejšega trenda ustanavljanja in prenehanja gospodarskih subjektov je sorazmerno povečevanje začetih stečajnih postopkov nad insolventnimi pravnimi osebami. Raziskovalci tega področja so si enotni pri ugotovitvi, da se stopnja učinkovitosti upravljanja takšnih postopkov skladno z omenjenim trendom ne povečuje. V iskanju rešitve za izboljšanje učinkovitosti tovrstno problematiko običajno naslavljajo z naborom različnih pravnih in ekonomskih instrumentov. Stečajni postopek gospodarskega subjekta je po svojih značilnostih precej podoben projektu, hkrati pa vloga stečajnega upravitelja po naravi svojega dela spominja na vlogo projektnega managerja. Namen magistrskega dela je takšen postopek predstaviti v luči projekta. Vsebina, kot možen način za reševanje izzivov s področja upravljanja in obvladovanja stečajnih postopkov, ključnim deležnikom na preprost, praktičen in uporabnikom prijazen način, ponuja vpogled v celovito integracijo procesov projektnega managementa na obravnavanem področju. To je prva raziskava, ki obravnava takšen postopek z vidika metodologije projektnega managementa in omogoča vpogled v rezultate teoretičnih izsledkov in kvalitativne študije v obliki načrta projekta. V konkretnem načrtu projekta so predstavljene aktivnosti stečajnega upravitelja z vidika 47 procesov in 10 področij upravljanja, ki jih v okviru metode PMBOK upravlja projektni manager. Ugotovitve se pomembno dopolnjujejo in omogočajo globlji vpogled v uporabnost metodologije projektnega managementa na področju upravljanja stečajnih postopkov gospodarskih subjektov. Pristop projektnega managementa je v insolvenčni stroki mogoče uporabiti kot enega izmed mehanizmov za izboljšanje učinkovitosti in optimizacijo procesov upravljanja stečajnega postopka gospodarskega subjekta, saj projektni management kot orodje omogoča dosledno, učinkovito in pravočasno vodenje vseh vrst projektov, v okviru katerih prinaša številne prednosti, s čimer omogoča hitrejše reševanje težav in pozitivno vpliva na učinkovitost izvedbe projekta. Med stečajnimi upravitelji bi bilo zato smiselno spodbujati in širiti projektno kulturo, v
program opravljanja izpita za stečajnega upravitelja pa, poleg splošnih ekonomskih ter splošnih in specifičnih pravnih znanj, vključiti še specifična znanja s področja projektnega managementa, saj lahko uporaba takšnih znanj pomembno prispeva k višji stopnji učinkovitosti upravljanja in vsesplošnemu izboljšanju rezultatov. Rezultati in ugotovitve lahko služijo kot izziv in podlaga za nadaljnja raziskovanja na tem področju in so uporabni za vse, ki raziskujejo problematiko učinkovitosti stečajnih in ostalih postopkov zaradi insolventnosti nasploh.
Ključne besede: stečajni postopek, stečajni upravitelj, načrt projekta, projektni manager, projektni management, PMBOK vodnik
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (781,67 KB) |
42. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAndreja Friškovec, 2023 Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,05 MB) |
43. Gentrifikacija središča LjubljaneAna Hekič, 2023 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Ključne besede: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,90 MB) |
44. Razpolaganje z nepremičninami na ravni občinŠpela Cerar, 2022 Opis: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Ključne besede: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,41 MB) |
45. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski ArabijiGaja Lesica, 2022 Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno: 10.03.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,68 MB) |
46. |
47. |
48. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne državeJanč Ljubimski, 2022 Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 1261; Prenosov: 145
Celotno besedilo (5,49 MB) |
49. Materialnopravni in procesnopravni položaj otroka v postopkih po družinskem zakonikuNatalija Janeš, 2022 Opis: Družinski zakonik, ki je v uporabi od leta 2019, je v slovenski red prinesel kar nekaj novosti ter reformiral obstoječe družinsko pravo. Pričujoča doktorska disertacija se v svoji vsebini dotika zlasti tem, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroci, poudarek je na koristih otrok ter iz tega izhajajočih ukrepih za varstvo njihovih koristi. V disertaciji so s teoretičnega vidika predstavljeni ključni pojmi, ki definirajo osnovna razmerja med starši in otroci, od starševske skrbi, prvenstva in odgovornosti staršev, pozitivnega starševstva, do ustavnih pravic, ki se dotikajo starševskih pravic in obveznosti, posebnega varstva in skrbi za otroke ter orisa ogroženosti otrok in možnih ukrepov, s katerimi država zagotavlja zaščito otrok kot posebej varovane kategorije, v primerih, ko starši za otroke ne skrbijo, če otroci staršev nimajo ali so iz katerega koli drugega razloga brez ustrezne družinske oskrbe. Del disertacije podrobneje predstavlja procesni položaj otroka v postopkih pred sodiščem. Poseben poudarek je narejen na teži in vplivu otrokovega mnenja, ki ga lahko poda glede vsebin, nanašajočih se na različna področja njegovega življenja. V povezavi s slednjim je del diskurza namenjen še procesni sposobnosti otroka, njegovem zastopanju s strani kolizijskega skrbnika in pomenu zagovornika, ki je vezni člen med otrokom in formalnim organom – sodiščem. Določeni strokovni pomisleki oziroma zaznave o tem, da nova ureditev še ni v celoti optimalno dograjena, tudi iz razloga, ker se deloma žal ne udejanja v praksi, so osmišljeni še skozi prizmo tujih ureditev, ki jo disertacija na kratko predstavi, ravno zaradi primerjave z drugimi ureditvami in z namenom ugotavljanja, kaj bi lahko bilo boljše, učinkoviteje, kvalitetnejše. Disertacija ima tudi praktični del, ki zajema raziskavo, narejeno na primerih sklepov, izdanih na prvi stopnji s strani okrožnih sodišč. Na podlagi analize so narejeni določeni zaključki, s katerimi se potrjujejo tudi vsebinske teze, postavljene v hipotezah. Teoretična izhodišča v povezavi s proučeno prakso in lastnim izkustvenim izhodiščem skozi disertacijo odražajo odsev trenutnega stanja obravnav družinskih zadev v Sloveniji. Ti sporočajo, da otrok v tovrstnih postopkih še vedno nima položaja enakovrednega subjekta.
Ključne besede: materialno pravo, procesno pravo, zakonodaja
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,84 MB) |
50. Neustreznost sistema določanja izvršiteljev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju v Republiki SlovenijiUroš Nikolaj Pavkovič, 2022 Opis: Izvršba z uresničevanjem sodnih odločb ter drugih sodnih ali zunajsodnih izvršljivih naslovov zagotavlja relevantnost sodnega sistema. Primerjava različnih nacionalnih sistemov pri tem kaže velika odstopanja v postopkih sistemov izvršbe ter sistemih delovanja izvršiteljev. Ena od razlik med državami, ki lahko pomembno vpliva na funkcionalnost sistema izvršbe, je način dodeljevanja primerov posameznim
izvršiteljem. Namen doktorske disertacije je s primerjalno analizo različnih nacionalnih sistemov izvršiteljev ter raziskavo slovenskega pristopa dodeljevanja primerov v praksi presoditi primernost obstoječega postopka ter oblikovati predloge za izboljšave.Rezultati kažejo, da obstajajo v načinu napotitve primerov na izvršitelje razlike na osnovi statusa izvršitelja kot javnega ali zasebnega uslužbenca. Kjer so za sprejemanje in izvrševanje sodnih odločb odgovorni ločeni organi, se zadeva izvršitelju
običajno predloži z dejanjem volje, pozitivnega dejanja tožeče stranke ali sodišča. Napotitev pri tem večinoma ni povsem samodejna, pri izbiranju izvršitelja v posameznem primeru pa sodelujejo različni deležniki. V nekaterih državah se tožba s strani sodišča ali sodnika neposredno predloži sodnemu izvršitelju, ki je javni uslužbenec, v drugih državah pa tožeča stranka za izvršitev sodbe ne more
neposredno stopiti v stik s sodnim izvršiteljem in sodišče primer neposredno prenese na pristojnega izvršitelja na lastno pobudo. Različni načini napotitve nadalje vplivajo na proces izvršilnega postopka, npr. ali se tožeča stranka lahko odloči, da izvršbe ne bo nadaljevala ali pa ta možnost ne obstaja. Sodišče v primeru javnih izvršiteljev nemalokrat tudi izbira izvršitelje oziroma samo dodeljuje primere glede na različne kriterije, ki so pogosto vezani na krajevno pristojnost. Način dodeljevanja izvršiteljev vpliva na distribucijo primerov. Sodišče v slovenskem postopku določi tistega izvršitelja, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo. V slovenskem sistemu bi bilo smiselno preoblikovati 7., 40. in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ter zagotoviti vnovično teritorialno razdelitev, s katero bi dosegli enakomernejše dodeljevanje zadev med slovenske izvršitelje. Določanje izvršitelja s strani upnika in monopolizacija dejavnosti izvršitelje postavljata v šibek položaj, ki ogroža njihovo integriteto ter s tem integriteto izvršbe kot instituta varstva dolžniških in upniških razmerij v družbi. Zmanjšana odvisnost izvršiteljev od upnikov bi omejila tveganje za nezakonite prakse, ko izvršitelji v postopkih zaradi odvisnosti od upnikov sledijo njihovim pogojem.
Ključne besede: izbiranje izvršitelja, določanje izvršitelja, dodeljevanje primerov izvršbe, sistem izvršbe, Zakon o izvršbi in zavarovanju
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,70 MB) |
