Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 1835
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Uporabniki in zavedanje o arhitekturni dediščini moderne v Novi Gorici
Martina Antonič Kogoj, 2021

Opis: Posegi na stavbah so naš vsakdanji spremljevalec. S tem se srečujemo v različnih vlogah: kot uporabniki, sprehajalci in opazovalci, upravljavci, načrtovalci, izvajalci in zakonodajalci. Pogosto smo priča posegom na stavbah, ki so sporni s stališča varovanja arhitekturne dediščine. Po drugi strani pa imajo uporabniki svoje želje, potrebe in realne možnosti, ko pristopajo k vzdrževanju in sanaciji svojih nepremičnin. Poglavitni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti odnos uporabnika do zavedanja o arhitekturni dediščini, kjer smo predvsem ugotavljali, kakšna je stopnja zavedanja uporabnikov o arhitekturni dediščini iz obdobja moderne v mestu Nova Gorica. Pripravili smo anketni vprašalnik in ga razdelili med stanovalce »ruskih blokov«. Vprašalnik je zajemal demografske podatke anketirancev, splošne lastnosti nepremičnin, kjer uporabniki prebivajo, mnenje o kvaliteti njihovega bivalnega prostora, dosedanje posege na nepremičninah, kjer stanujejo, zadnji sklop vprašanj pa se je nanašal na bivalno okolje in arhitekturno dediščino. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje obravnavanih nepremičnin, kateri posegi so že bili izvedeni, kakšna je stopnja informiranosti javnosti o arhitekturni dediščini in kakšno je sodelovanje uporabnikov z institucijami, ki so pristojne za varovanje in ohranjanje arhitekturne dediščine. Na podlagi pregleda stanja smo ugotovili, da so prebivalci in uporabniki nezadostno informirani o tem, kaj je arhitekturna dediščina in kaj pomeni za kvaliteto prostora. Večina uporabnikov se tudi ne zaveda, da živi v stanovanjskih blokih iz obdobja moderne, ki imajo velik pomen za identiteto mestnega prostora. O tem pričajo individualni in pogosto neprimerni posegi v arhitekturo. Ker je večina uporabnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, v katerem živi že nekaj desetletij in ne razmišlja o preselitvi drugam, obstaja razlog za nadaljevanje iskanja novih priložnosti pri ohranjanju modernističnih značilnosti stavb v mestu. Arhitekturna dediščina je vrednota, ki se bo ohranjala, če jo bodo upoštevali njeni uporabniki
Ključne besede: uporabniki in stopnja zavedanja, arhitekturna dediščina, obdobje moderne, bivalno okolje, sanacija stanovanjskih stavb
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

42.
Vpliv dohodkovne neenakosti na socialno mobilnost, izobrazbo in življenjsko dobo
Sandra Kostrešević, 2021

Opis: Dohodkovna neenakost vpliva na človeka kot posameznika in na družbo kot celoto že od človekovega rojstva, saj je v veliki meri odvisna od naše družine, okolja, v katerem se rodimo in odraščamo, premoženja, ki ga podedujemo, možnosti izobraževanja od zgodnjega otroštva do poznih odraslih let, omogočene zdravstvene oskrbe, stanja na trgu dela in drugih vplivov iz posameznikove okolice. Zaradi obsega svojega poseganja ima pomemben vpliv tudi na naslednje generacije, ki zaradi neugodnega ozadja staršev tudi sami ne morejo izkoristiti svojega potenciala v celoti, kot to lahko storijo otroci staršev z ugodnejšim ozadjem. Namen tega diplomskega dela je bil raziskati vpliv dohodkovne neenakosti na socialno mobilnost, izobrazbo in življenjsko dobo. Za prikaz njenega vpliva smo uporabili metodo sekundarne analize dostopnih podatkov na teh področjih. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na izobrazbo, saj ima ta največ povezav z vsemi drugimi področji ter bi izboljšanje kakovosti izobrazbe in daljše obdobje izobraževanja pozitivno vplivali na dohodkovno neenakost. Tako v naslednjih generacijah dohodkovna neenakost ne bi imela tolikšnega vpliva na druga področja in bi bili dosežki posameznikov odvisni od njih ter ne ozadja staršev in drugih okoliščin
Ključne besede: dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, socialna mobilnost, izobrazba, življenjska doba
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

43.
Londonski sporazum 1915
Naja Bogataj, 2022

Opis: Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.
Ključne besede: prva svetovna vojna, velesile, pogajanja, tajni sporazum, Londonski sporazum
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 0

44.
ICC in postopki v njenem okviru za reševanje sporov
Tiana Topuz, 2021

Opis: Mednarodno trgovinsko poslovanje je v 21. stoletju v svoji zlati dobi. Dostopnost dobrin iz celega sveta je vsakemu človeku trenutno samoumevna, da pa smo prišli do tega je v veliki meri zaslužna Mednarodna trgovinska zbornica, ki deluje kot zasebna organizacija, ki ščiti, spodbuja in zastopa interese podjetij na mednarodni ravni. Ob ekonomskih ciljih in blaginji za vse pa se njeno delo razteza tudi na alternativno reševanje sporov. Sodni procesi se postavljajo vse bolj na stranski tir in tako druge vrste reševanja sporov veljajo za privlačno, primerno, v velikih primerih pa tudi za primarno metodo v hitrem svetu, ki zahteva izkušenost, strokovnost in hitrost za rešitev spora. Najbolj znan institut je arbitražni postopek, kjer stranke pooblastijo arbitražni tribunal, da ta izda zavezujočo in izvršljivo sodbo za stranke. Temu pa sledijo tudi druge vrste mirnega reševanja sporov, ki so primerne za vsa področja kjer lahko med vsaj dvema strankama nastane spor. Sem spadajo mediacija, Odbori za spore, Izvedenstvo, predarbitražni postopek, DOCDEX postopki in Imenovanje avtoritete. Vsak od njih vsebuje svoje prednosti, ki omogočajo strankam, da se tako odločijo za tisto kar se jim zdi za njihov spor najbolj smotrno.
Ključne besede: Mednarodna trgovinska zbornica, ICC, mirno reševanje sporov, arbitraža, sredstva reševanja mednarodnih sporov, mednarodni trgovinski spori
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (384,31 KB)

45.
Ali so pripadniki »nemško govoreče« etnične skupnosti v Sloveniji narodna manjšina?
Laura Strašek, 2021

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti pojem narodnih manjšin ter podrobno opredeliti status nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Osredotočili se bomo na vprašanje, ali lahko nemško govorečo etnično skupnost v Sloveniji štejemo pod pojem ‘narodna manjšina’ ali pa ima morda drugačen status. Ugotoviti želimo, katere pravice ji pripadajo in v kakšnem obsegu ter v čem se njihov položaj razlikuje od položaja ustavnopravno priznanih avtohtonih narodnih manjšin, kot sta madžarska in italijanska avtohtona narodna manjšina. Pri primerjavi se bomo osredotočili na položaj narodnih manjšin na slovenskem ozemlju in ga primerjali s položajem in statusom nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi zgodovinskega položaja nemške narodne manjšine v Sloveniji in tudi njenega položaja danes. Podrobno bomo analizirali manjšinske pravice, ki pripadajo nemški narodni skupnosti, in njihov obseg. Izpostavili bomo pravice, za katere se nemška narodna manjšina v Sloveniji bori že vrsto let, in pa tudi manjšinske pravice, za katere menimo, da niso uveljavljene v celoti. Zaobjeli bomo ustavnopravno področje manjšinskega varstva in tudi manjšinsko varstvo v okviru raznih mednarodnih organizacij, kot so OZN, Svet Evrope, Evropska unija in OVSE.
Ključne besede: etnična manjšina, narodna manjšina, Nemci, manjšinske pravice, skupnost
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 123; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (668,31 KB)

46.
Samoodločba Zahodne Sahare
Eva Prelec, 2021

Opis: Definicija država ter mednarodno pravo sta tesno povezani, subjekt mednarodnega prava je država. Pravica do samoodločbe je pravica vsakega naroda in temeljno načelo mednarodno pravnega dokumenta. S samoodločbo dobi narod pravico, da ustanovi svojo lastno državo. Že sama beseda samoodločba pove vse - samo in odločba, da narod sam odloča. To je največja predmet konflikta med Marokom in Zahodno Saharo, ki se ne moreta dogovoriti, kdo ima in kdo nima pravice do samoodločbe. Za ozemlje Zahodne Sahare se borita Maroko, zmotno na podlagi teritorialnega načela, ter avtohtoni prebivalci Zahodne Sahare na podlagi kolonialne pravice o samoodločbi. Zahodna Sahara je bila nekoč kolonija Španije in je od leta 1960 na seznamu ne-samoupravnih ozemelj Združenih narodov. Organizacija združenih narodov že leta pomaga reševati zapleteno situacijo med dvema narodoma, ki oba zatrjujeta, da je ozemlje Zahodne Sahare njuno. Večina ozemlja je v rokah Maroka, ki je po merilih OZN okupacijska sila. Po dolgoletni vojni in po dolgoletnih mirovnih pogovorih se položaj ne izboljšuje. Osvobodilno gibanje Polisario, ki se bori za avtohtone prebivalce Zahodne Sahare, ima svoj sedež v Alžiriji. Ta sosednja država je veliki podpornik Polisaria. Polisario je ustanovil svojo lastno državo pod imenom Demokratična arabska republika Sahara.
Ključne besede: Zahodna Sahara, Maroko, pravica do samoodločbe, Polisario, narod
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (474,06 KB)

47.
48.
Pronat Publike dhe menaxhimi i tyre
Gojart Berisha, 2021

Ključne besede: nepremičnine, najem, nastavitveni prostor, tajnostnost
Objavljeno: 17.06.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (481,57 KB)

49.
50.
Predstavitev sodb proti Milovanu Đilasu
Adrian Maliqi, 2021

Opis: Po drugi svetovni vojni so bili politični procesi stalnica na območju naše nekdanje skupne države. Po tem, ko je država v nekaterih zloglasnih procesih opravila z nasprotniki svojega režima, se je na isti način lotila tudi tistih nasprotnikov, ki so bili del njenega nastanka, lahko bi jim rekli tudi notranji sovražniki. Teh je bilo kar nekaj, sploh proti koncu oziroma začetku razpada nekdanje skupne domovine. To nas pripelje do človeka po imenu Milovan Đilas. Njegovo ime je dandanes že skoraj pozabljeno. Med drugo svetovno vojno in v povojnem času pa je bil tako znan, da so o njemu govorili le v superlativih. To potrjuje tudi dejstvo, da je bil med prvimi jugoslovanskimi komunisti, ki se je leta 1944 sestal s Stalinom. Milovan Đilas je od človeka z absolutno močjo, poleg Tita, Kardelja in Rankovića, v le nekaj letih prišel do statusa izobčenca oziroma, kot so ga poimenovali zahodni mediji, najbolj znanega disidenta vseh časov. Diplomska naloga proučuje in predstavlja dve sojenji, ki sta potekali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi kaznivih dejanj sovražne propagande in izdaje uradne skrivnosti. Poleg omenjenih sojenj naloga predstavlja sporna dela, zaradi katerih je bil obsojen, zakonodajo, ki je bila ta čas v veljavi, in Splošno deklaracijo človekovih pravic, čigar členi so bili v celoti kršeni.
Ključne besede: Milovan Đilas, Jugoslavija, komunizem, politični proces, kazenske zakonodaja, sovražna propaganda, izdaja uradne skrivnosti
Objavljeno: 17.06.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (913,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh