Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Ključne besede: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: Diplomsko delo posvečam eni od temeljnih človekovih pravic, to je pravici do izražanja verskega prepričanja v javnem prostoru. Gre za temeljno človekovo pravico, ki ni absolutna in njeno izražanje ni tako svobodno, kot bi si sprva mislili. Je ustavno varovana pravica in normativno podlago zanjo lahko iščemo v zakonih, ustavnih odločbah ter sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Vsak posameznik zase odloči, kolikšen pomen ima zanj njegovo versko prepričanje in v kolikšni meri ga želi izražati v javnem življenju. Nekateri ljudje so pripravljeni to pravico zagovarjati pred sodišči in si jo izboriti po pravni poti. Tem posameznikom se lahko zahvalimo, da so pogumno izrazili svoje prepričanje in stopili v bran tej pravici. Zaradi njih imamo danes širši spekter norm, s katerimi lahko zaščitimo to pravico. Ker pa vemo, da v preteklosti in nedolgo nazaj temu ni bilo tako, se v diplomskem delu dotaknem tudi ustavno sprejetih določb o verski svobodi v stoletni slovenski zgodovini. Navsezadnje menim, da sta tudi ta pravica in želja po njenem javnem izražanju velikokrat povezani in odvisni od zgodovinske ter kulturne dediščine nekega družbenega okolja. Svet se spreminja in trenutno smo priča množičnemu priseljevanju ljudi, ki prihajajo iz bistveno drugačnega družbeno-verskega okolja, kar od nas terja veliko mero srčnosti, strpnosti in razumevanja. V ta namen sem preučila današnjo ustavo in slovensko zakonsko podlago, tri odločbe Ustavnega sodišča RS in tri sodbe ESČP, ki obravnavajo pravico do izražanja vere v javnem prostoru. V diplomskem delu poskušam razložiti oziroma raziskati splošni pomen, namen, pomembnost in razumevanje splošne ustavne določbe o ločenosti cerkve od države kot dediščine francoske revolucije.
Ključne besede: pravica do izražanja vere, verska pokrivala, verski simboli, sekularizem, pluralizem, ustava, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 516; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Besedilo diplomske naloge temeljito obravnava temo oddelitve družbe z ustanovitvijo nove družbe, kar je pomemben pravni in poslovni proces v okviru prestrukturiranja podjetij. V uvodnem delu naloge so jasno in natančno opredeljeni tako osrednji problem kot tudi cilji raziskave, ki vključujejo pravne, davčne in organizacijske vidike tega zahtevnega postopka. Ključni cilji naloge se usmerjajo predvsem v podrobno analizo samega postopka oddelitve in oceno njegove uporabnosti v različnih poslovnih situacijah, s poudarkom na praksi v Sloveniji. Teoretična izhodišča so podprta z zakonsko podlago (ZGD-1) in strokovno literaturo, pri čemer je posebna pozornost namenjena tudi davčnim posledicam, ki so pogosto osrednja tema pri poslovnih prestrukturiranjih. Raziskovalne metode vključujejo deskriptivno, analitično in primerjalno metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje postopka oddelitve. V praktičnem delu diplomske naloge je podrobno analiziran primer oddelitve družbe A, kjer so potrjene predpostavke glede zmanjšanja poslovnih tveganj, boljšega upravljanja premoženja in davčne nevtralnosti samega postopka. Posebna pozornost je namenjena tudi omejitvam pri razpolaganju s premoženjem, predvsem zaradi zaščite upnikov in ohranjanja kapitalskih razmerij. Diplomsko delo izpostavlja pomembnost natančnega načrtovanja in sodelovanja pravnih ter finančnih strokovnjakov pri izvedbi oddelitve, da bi se izognili pravnim in davčnim tveganjem, ki so prisotna pri takšnih postopkih. Zaključki potrjujejo, da oddelitev predstavlja učinkovito orodje za prestrukturiranje podjetij, vendar zahteva skrbno izvedbo zaradi kompleksnosti postopka.
Ključne besede: statusno preoblikovanje, oddelitev družbe, prestrukturiranje podjetja, delitveni načrt, davčna nevtralnost, zaščita upnikov
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 659; Prenosov: 0

Opis: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Ključne besede: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 592; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Z magistrskim delom raziskujem pravice LGBTQ+ oseb po svetu in načine, kako države po svetu te pravice varujejo. Osredotoča se na analizo zakonskih definicij pravic LGBTQ+ oseb in primerja te definicije med državami. Poseben poudarek je na zakonodaji Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki vplivata na notranje državne sisteme in zakonodajo. Ključna tema je diskriminacija in kršitve pravic LGBTQ+ oseb ter primerjava držav glede varovanja teh pravic. Delo obravnava, kako se izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti soočajo z izzivi pri varovanju pravic LGBTQ+ oseb ter kako hitre spremembe v družbi vplivajo na zakonodajo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med spolom in biološkim spolom ter pravilnemu poimenovanju in definiranju LGBTQ+ oseb, kar je ključno za preprečevanje diskriminacije in postavljanje ustrezne zakonodaje. Raziskava obravnava pravice LGBTQ+ oseb v slovenskem pravnem prostoru, Evropski uniji in ZDA ter primerja, kje so te osebe bolje, slabše ali primerljivo varovane, identificira in analizira najbolj problematične zakone, ki otežujejo kakovostno življenje LGBTQ+ oseb, ter preučuje, v katerih pogledih ta zakonodaja predstavlja ovire za njihovo življenje. Uporabljene so različne pravne metode, vključno z analitično, sintetično, komparativno, pojasnjevalno, kritično in historično metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje tematike in njenih širših družbenih implikacij. Posebna pozornost je namenjena sodnim primerom, ki vplivajo na pravice LGBTQ+ oseb, in njihovim družbenim učinkom. Obravnavam tudi vpliv mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, na zaščito pravic LGBTQ+ oseb, pri čemer poudarim pomembnost mednarodnega sodelovanja in zagovorništva pri izboljšanju pravic LGBTQ+ oseb. Transnacionalna omrežja, pogodbe in nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih idealov, omejevanju kršiteljev človekovih pravic ter krepitvi lokalnih pravnih institucij. Prav tako preučujem, kako kulturni, verski in politični dejavniki vplivajo na sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki varuje pravice LGBTQ+ oseb. Ta raziskava predstavlja uvod v kompleksno tematiko pravic LGBTQ+ oseb in ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Celovit vpogled bi zahteval poglobljeno analizo posameznih poglavij, primerjavo več držav ter podrobnejšo preučitev sodne prakse, kar bi prispevalo k oblikovanju bolj vključujočih politik in zakonodaje.
Ključne besede: LGBTQ+ pravice, diskriminacija, zakonodaja, mednarodno zagovorništvo, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 597; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,45 MB)