61. Vpliv merjene energetske izkaznice pri vrednotenju poslovnih stavbRafael Rudof, 2019 Opis: Uvedba energetske izkaznice je eden izmed pomembnih ukrepov Evropske unije pri povečanju energetske učinkovitosti stavb. Njen namen je kupcu ali najemniku nuditi koristne informacije pri izbiri nepremičnine o njeni energetski učinkovitosti. V Sloveniji se uporabljata računska in merjena energetska izkaznica. Računska se lahko uporablja za vse stavbe, merjena pa je predvidena za obstoječe nestanovanjske stavbe. Za slednje se predpostavlja, da se v primeru menjave lastnika način njene uporabe bistveno ne spremeni. Menimo, da predpostavka velja za javne stavbe, pri poslovnih stavbah pa se s spremembo uporabnika lahko spremenijo dejavnost, opremljenost prostorov, zasedenost prostorov, obratovalni čas in način uporabe, kar vpliva na porabo energije, zato je vprašanje ali merjena energetska izkaznica izpolnjuje svoj namen nuditi kupcem primerjavo energetske učinkovitosti med stavbami. V nalogi smo analizirali merjeno energetsko izkaznico poslovnih nepremičnin. Pregledali smo zakonodajo, ki obravnava energetsko izkaznico, analizirali vplive, ki vplivajo na energetske kazalnike na merjeni energetski izkaznici, z anketo med cenilci nepremičnin preverjali, ali je merjena energetska izkaznica uporabna v postopku vrednotenja poslovnih nepremičnin in v zadnjem delu raziskali upoštevanje zakonodaje s področja obveznega objavljanja energijskih kazalnikov pri oglaševanju prodaje ali oddaje poslovnih stavb. Energetska izkaznica ima nesporno pozitiven vpliv na cene nepremičnin, vendar pa bi država morala dosledno izvajati nadzor nad izdelavo energetskih izkaznic in objavami pri oglaševanju. Po mnenju cenilcev merjena energetska izkaznica ni najbolj uporabna v postopku vrednotenja, zato bi bilo smiselno nadgrajevati sistem energetskih izkaznic tako, da bi bil resnično uporaben in razumljiv tudi širšemu krogu uporabnikov.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,59 MB) |
62. Kako graditi leseno gradnjoMiha Ignac Primožič, 2019 Opis: Lesena gradnja je danes zelo pogosta izbira za gradnjo nepremičnine. Poznavanje sistemov lesene gradnje predstavlja osnovo za lažjo odločitev pred samo gradnjo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, na kakšen način graditi leseno gradnjo z glavnim ciljem, kako narediti ekonomsko uspešno, privlačno in vabljivo gradnjo, da bomo za vložena sredstva dobili čim boljši izdelek.Ta izdelek bo primerljiv in presežen primer prakse gradnje ali po domače, kako, kje ali zakaj, kje in na kakšen način graditi z lesom, da za vloženi denar dobimo čim več od pričakovanega; ob upoštevanju dejstva, da je lesena gradnja individualnih, večstanovanjskih in javnih stavb gradnja prihodnosti. Magistrsko delo temelji na podrobni analizi in komparativni - primerjalni metodi. Prvi del predstavljajo teoretična izhodišča zastavljene tematike za poznavanje raziskovanega področja; s pomočjo vprašalnika, ki je bil razposlan v določeni krog zainteresirane javnosti, ki se odloča za gradnjo lastne nepremičnine. Številni anketiranci so potrdili predpostavljene hipoteze, da je lesena gradnja gradnja prihodnosti, večina se nagiba h gradnji lesene stavbe. Še vedno pa področje lesene gradnje ni dovolj dobro raziskano. Še vedno je preveč posplošnih prepričanj, da je lesena gradnja požarno nevarna, lahkotna. Vsa ugotovljena dejstva in predhodne preverbe pa vodijo v boljšo, bolj racionalno, ekološko prijazno in trajnostno gradnjo v prihodnosti, upoštevaje dejstvo, da je Slovenija neizmerno bogata prav z lesom.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,28 MB) |
63. Vpliv platforme Airbnb na dolgoročni najem v LjubljaniPolona Obrč, 2019 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je vpliv hitro razvijajočega se modela oddajanja in najemanja stanovanj preko platforme Airbnb za mesto Ljubljana. Delo tematike ne obravnava iz ekonomskega vidika, ampak se osredotoča na vpliv, ki ga je oddajanje v kratkoročni najem turistom preko Airbnb povzročilo na celotnem stanovanjskem najemnem trgu. Ker v delu izhajamo iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, nas najbolj zanima, ali ima platforma Airbnb na dolgoročni najem v mestu Ljubljana vpliv in kolikšen je le-ta. To smo ugotavljali preko analize obstoječe zakonodaje, statistične analize uradnih podatkov, podatkov, pridobljenih preko tujih spletnih baz in z metodo spraševanja. Z anketiranjem lastnikov, ki oddajajo v dolgoročni najem, in registriranih sobodajalcev, ki oddajajo v kratkoročni najem, smo ugotavljali, kaj jih motivira za odločitev, glede vrste oddajanja. Raziskovali smo, koliko najemnih stanovanj za dolgoročni najem primanjkuje v Ljubljani ter ukrepe, s katerimi bi se ta primanjkljaj dalo odpraviti. Del magistrskega dela je bil namenjen prikazu sivega trga na področju oddajanja nepremičnin v mestu Ljubljana. Kljub omejitvam, da so evidence najemnega trga pomanjkljive oziroma ne odražajo dejanskega stanja, smo z raziskavo uspeli osvetliti trenutno stanje najemnega trga v mestu Ljubljana, kar je bil naš namen. Glede na ugotovitve smo predlagali smernice za začetek urejanja stanja najemnega trga, kar terja spremembe na sistemski ravni, zato brez aktivne udeležbe glavnih akterjev na državni ravni rešitev problematike ni mogoča.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,32 MB) |
64. Zadovoljstvo občanov v krški občini z delom policije v skupnostiIna Novak Krapež, 2019 Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali stopnjo zadovoljstva občanov občine Krško z delom policije v skupnosti. Bistvo policijskega dela v skupnosti je, da policija in občani sodelujejo. Iz navedb različnih virov naj bi bil takšen način delovanja uspešnejši kot tradicionalen policijski pristop. V teoretičnem delu smo predstavili policijsko delo v skupnosti, razvoj policijskega dela v skupnosti, zakonsko podlago in naloge policije, organizacijo slovenske policije, uspešnost policijskih organizacij, preventivne projekte ter policijsko etiko in integriteto. Etika in integriteta predstavljata pomemben del dobrega delovanja policije. Nato smo predstavili še, na kakšen način se zagotavlja varnost na lokalni ravni. Za boljše razumevanje analize ankete smo na koncu teoretičnega dela predstavili še občino Krško, v kateri smo izvedli anketo, predstavili občinski program varnosti občine Krško ter subjekte, ki zagotavljajo varnost v občini. Pozornost smo namenili tudi nosilcu policijskega dela v skupnosti - vodji policijskega okoliša ter opisali njegovo vlogo v skupnosti. Omenili smo tudi Rome, kateri živijo v občini Krško. V empiričnem delu smo predstavili podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika o zadovoljstvu z delom policije v skupnosti, izvedenega na območju občine Krško. Vzorec je vključeval 166 prebivalcev, ki živijo na območju občine Krško. Predstavili smo njihove demografske podatke in preostale rezultate glede bivanja v skupnosti, patruljiranja in vidnosti policistov, o pripravljenosti sodelovanja s policijo, o lastnosti policistov ter zadovoljstvu s policijskim delom. Na koncu smo preverili hipoteze ter zapisali ključne ugotovitve.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,91 MB) |
65. Pravice domorodnih ljudstev v primeru ljudstva SamiMatevž Mesojedec, 2019 Opis: Predmet magistrskega dela je prikaz normativnega urejanja položaja domorodnih ljudstev v nacionalnem pravu izbranih držav in v mednarodnem pravu. Domorodna ljudstva so bila v preteklosti pogosto diskriminirana s strani prevladujočih kolonialnih ljudstev ter deležna asimilacije in prisilne integracije v dominantne družbe. Njihov način življenja je preprost in iskren ter v skladu z naravo, kar pomeni, da v njej ne puščajo stalnih vidnih sledi. Posebej so navezani na zemljo in so z njo duhovno povezani, tako da jim ta predstavlja del njihove kulture, kot tudi način življenja in vir preživetja. S tem, ko so si drugi narodi podredili domorodna ljudstva, pa so ogrozili njihov način življenja, identiteto in obstoj. Zaradi asimilacije in prisilne integracije so morala sprejeti tuje pravne rede, bila so prisilno asimilirana ali integrirana v dominantno družbo, zaradi česar niso mogla več uporabljati zemlje, ki so jo poprej uporabljali njihovi predniki, onemogočena jim je bila raba njihovega jezika, prakticiranje religije itd. V mednarodni skupnosti ni bilo veliko zanimanja za urejanje področja domorodnih ljudstev in manjšin, saj je prevladovalo mnenje, da je to v domeni in suverenosti nacionalnih držav. Po II. svetovni vojni pa se je z razmahom in razcvetom človekovih pravic in vse večjega političnega aktivizma pričelo tudi urejanje teh področij na mednarodni ravni.V magistrskem delu so med drugim predstavljeni Samiji, domorodno ljudstvo, ki je edino domorodno ljudstvo v Evropi, razdeljeno znotraj meja štirih držav. Predstavljeno je, kako se razlikuje njihov pravni položaj v teh državah.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 7
Celotno besedilo (836,53 KB) |
66. Varstvo kulturne dediščine - sedanja ureditev in izoblikovana sodna praksa o izdaji kulturnovarstvenega soglasjaTanja Kodre, 2019 Opis: Kulturna dediščina predstavlja temeljni del identitete posameznega naroda, družbene skupnosti in človeštva kot celote. Je raznoliko področje in vsebuje več različnih vidikov človekovega ustvarjanja, dela in navad, ki skupaj tvorijo pojem dediščine, kot ga poznamo danes. Pomemben del področja predstavlja nepremična kulturna dediščina, ki je vpeta v človekovo okolje bivanja in se tako njeno urejanje prepleta s področjema gradbenega in prostorskega urejanja. Tu je razvidna potreba po skladnosti prostorske in gradbene zakonodaje z režimom varstva kulturne dediščine. Leta 2017 sta bila sprejeta nov Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki segata tudi na področje urejanja Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). Do prepleta med ZVKD-1 in GZ prihaja, ko želi lastnik nepremične kulturne dediščine na njej opraviti določen poseg, za katerega mora pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na podlagi teh kulturnovarstveno soglasje. Postopek se razlikuje glede na to, ali je v konkretnem primeru za poseg določena izdaja gradbenega dovoljenja ali ne. O izdaji kulturnovarstvenega soglasja odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki mora posamezno izdajo ali zavrnitev izdaje soglasja ustrezno utemeljiti. Tudi pri urejanju prostora prihaja do vprašanj o uporabi ustreznih določb zakonov, kjer gre za območja, ki so del režima varstva kulturne dediščine. Tu je potrebna natančna opredelitev razmerja med ZVKD-1 in ZUreP-2 ter njunih določb, saj mora biti pri aktih prostorskega urejanja dosledno in natančno preverjena skladnost s področjem varstva kulturne dediščine.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 102; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,08 MB) |
67. Brezplačna pravna pomoč - pravica upravičencev in dolžnost izvajalcevNika Blaznik, 2019 Opis: Brezplačna pravna pomoč je eden ključnih institutov, s katerim se zagotavlja pravna država in uresničujejo temeljne človekove pravice. Namenjena je tistim posameznikom, ki si zaradi šibkega finančnega stanja in pomanjkanja sredstev ne morejo privoščiti kvalificirane pravne pomoči. Ne gre za luksuz, temveč je v slovenski pravni ureditvi vse od sprejetja ZPP v letu 1999 za določene postopke zahtevana kvalificirana pravna pomoč. Predmetno magistrsko delo je pregled brezplačne pravne pomoči, tako z vidika prosilca kot tudi izvajalca, konkretno pa tistega najbolj pogostega - odvetnika. Pri raziskavi so uporabljene najbolj tipične metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deduktivna metoda, metoda deskripcije, komparativna metoda in analitična metoda. Namen dela je ugotoviti, ali so z aktualno ureditvijo brezplačne pravne pomoči spoštovane temeljne ustavne pravice upravičencev in izvajalcev. Preko različnih zastavljenih ciljev, in sicer ugotovitve, katere ustavne pravice se uresničujejo z brezplačno pravno pomočjo, kateri so kriteriji podeljevanja brezplačne pravne pomoči, kdo so izvajalci brezplačne pravne pomoči in kakšen je sistem nagrajevanja, dobimo odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja. Preko primerjav z nekaterimi drugimi evropskimi državami pa dobimo vpogled v možnosti drugačne ureditve instituta. Ključni rezultat raziskave je, da aktualni sistem brezplačne pravne pomoči varuje temeljne človekove pravice prosilcev, katerim je institut namenjen, izvajanje brezplačne pomoči pa za izvajalce pomeni predvsem dolžnost.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 96; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,22 MB) |
68. Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanjKlemen Žugelj, 2019 Opis: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Ključne besede: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,47 MB) |
69. Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družboŽiga Šumberac, 2019 Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo, je ugotoviti ali je trenutna zakonodaja na področju insolvenčnega prava zadostna, da zagotavlja varnost upnikov, ter ob tem ugotoviti, kako bi se lahko postopek prilagodil, da bi bil hitrejši, enostavnejši in bi ob tem dovoljeval manj zlorab postopka. Raziskovalne metode magistrskega dela so deduktivna metoda, s katero bomo splošno znanje iz analize zakonodaje apliciral na specifično področje stečaja nad srednjimi in velikimi družbami, deskriptivna metoda s pomočjo katere bomo opisali bistvene elemente postopka in nato skozi praktičen primer prikazali, kako deluje tak postopek v praksi, ter primerjalna metoda s pomočjo katere bomo primerjali različne načine unovčenja premoženja dolžnika. Tako bomo zasledovali cilj magistrskega dela, da dokažemo, ali postopek dopušča zlorabe s strani lastnikov družb v stečaju, cilj, kako se da reformirati položaj upnikov in upniškega odbora, cilj, kako ugotoviti najprimernejši način prodaje premoženja pri srednjih in velikih družbah in cilj, da dokažemo prevelik vpliv sodišča na postopek stečaja in prevelik vpliv sodišča na delovanje stečajnega upravitelja. To bo pripomoglo k nadaljnjemu raziskovanju tega področja ter ljudem, omogočilo vpogled v specifiko stečajne ureditve področja stečaja nad srednjimi in velikimi družbami.
Ključne besede: insolventnost, družbe, premoženje, terjatve
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 22
Celotno besedilo (801,38 KB) |
70. Socialna varnost delavcev v okviru dela prek spletnih platformUrška Škerbinc, 2019 Opis: Magistrsko delo predstavlja ustreznost obstoječe zakonske ureditve za področje platformnega dela ter kako tem delavcem zagotoviti ustrezno stopnjo socialne varnosti. Prek analize sodne prakse in definicij elementov delovnega razmerja so predstavljene ugotovitve, kako se v okviru opravljanja dela prek spletnih platform kažejo elementi delovnega razmerja, skozi predloge na evropski ravni pa so oblikovalcem politik predstavljeni izzivi, kako se lotiti ureditve tega področja, da bi po eni strani izkoristili pozitivne implikacije in istočasno zmanjševali pritisk na delovno silo in trg dela. Pozitivna obveznost države namreč pomeni, da mora imeti izdelan dober politični program, s katerim bo sistemsko zagotovila kar najbolj kakovostno zaščito in uresničevanje socialnosti in solidarnosti v praksi, kar posledično pomeni, da z uvedbo novih tehnologij in novih oblik dela ne smemo ogroziti socialne strukture in učinkovitega sistema socialne varnosti. Brez ustreznih zakonodajnih sprememb lahko namreč pričakujemo razkroj socialne države, kot jo poznamo danes in ki je kot temeljno načelo opredeljena v 2. členu Ustave Republike Slovenije. V zvezi z uvajanjem novih oblik dela in dela prek spletnih platform je nujno potrebno čim prej pričeti tudi s socialnim dialogom na ravni širše družbe, v katerem se bomo morali vprašati, v kakšni družbi želimo živeti in izpostaviti pomen socialne države, saj raziskovalni del magistrskega dela ugotavlja predvsem, da ta tema med ključnimi deležniki, z izjemo predstavnikov delavcev, ni ne prepoznana in ne obravnavana.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 143; Prenosov: 10
Celotno besedilo (901,14 KB) |
