Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 1663
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
The forms and the causes for emergence of organized crime in countries in transition and legal answers to it, case of Kosovo
Elmi Kelmendi, 2021

Opis: This dissertation thesis has the goal of researching the forms and reasons for the emergence of organized crime in countries undergoing a transition process and legal analysis of this phenomenon with emphasis on the case of Kosovo. Organized crime, especially certain serious forms of this phenomenon, nowadays in the 21st century represent one of the main challenges to rule of law, law enforcement and judiciary, the political system as well as to democracy as such. Combat against and the prevention of organized crime, especially of certain forms, such as terrorism, corruption, trafficking in human beings, trafficking of narcotic substances, etc., requires special analysis and forms of fight from a national and international perspective. For this purpose, special national and international institutions had to be established. Kosovo represents a young country with a population of around 2 million inhabitants, and has been dealing with the phenomenon of organized crime for the last twenty years of its existence. The goal of this PhD thesis is to research the most serious forms of crimes and the causes for the emergence of this phenomenon in Kosovo with emphasis on the period 2005-2015. In addition, part of this thesis are case studies from the justice system of Kosovo. The analyzed period is characterized by three different legal statuses of Kosovo: 2005-2008 it was an international protectorate; 2008 - 2012 it was under supervised independence by the international community, especially in the area of rule of law and justice; and from 2012 onwards it is an independent state. This thesis also includes the perception of citizens of Kosovo on how they perceive the reasons and the forms of organized crime in Kosovo. In addition, this thesis provides some direct qualitative information from imprisoned persons who are serving their time in prison due to their criminal activities. The research of the reasons through the survey of 205 imprisoned persons (153 in Dubrava prison and 52 in the high security prison) has shed light for the first time in Kosovo as regards to the reasons for emergence of organized crime. This data will serve in the future for the state institutions and various researchers in the area of criminal law studies.
Ključne besede: organized crime, forms of organized crime, the reasons for emergence of organized crime, countries in transition, criminal law legislation
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

62.
Izstop države članice iz Evropske unije
Aldijana Ahmetović, 2020

Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

63.
Problematika sodnih sporov pri odločanju o zahtevkih iz naslova lastninjenja družbene lastnine
Mateja Likozar Rogelj, 2020

Opis: Po Ustavi RS je zasebna lastnina temeljna človekova pravica, zato mora država ustvariti možnost, da osebe to pravico pridobijo in da jo tudi obdržijo, da jo imajo. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije je država s sprejetjem več zakonov zagotovila ukinitev dotakratni družbeni lastnini in začetek poti tržnega gospodarstva. Obveznost države se je torej kazala v spremembi zakonodaje, za nas, državljane, pa je to pomenilo priložnost in odgovornost, da pridobimo (povrnemo) lastnino na premoženju in da zanjo skrbimo, tudi na področju stanovanj, saj stanovanje danes ni več pravica, za katero je bila dolžna skrbeti država, kot je bilo to v času družbene lastnine, ampak država to skrb prenaša na nas, državljane. Enako velja za kmetijska zemljišča in gozdove, za vsa stavbna zemljišča in tudi za vse drugo premoženje, ki ima znanega lastnika. Tako kot pri vsaki %revolucionarni% spremembi smo tudi pri preobrazbi družbene lastnine in pri sprejetju ZDen, ZZad, SZ, ZLNDL % naleteli na to, da obstajajo zagovorniki novega sistema in tudi njegovi nasprotniki. Zagovorniki so/smo bili namreč navdušeni nad preoblikovanjem družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Lahko pa rečem, da smo bili malo manj navdušeni nad sprejetjem zakonodaje, zlasti omenjene. Res je, da je na primer ZLNDL dotakratno pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini preprosto spremenil v lastninsko pravico z vsemi upravičenji, ki iz nje izhajajo. Nasprotniki oziroma skeptiki, med katere se tudi sama prištevam, pa so, to danes lahko upravičeno rečem, poudarili problem popolnega zajema vseh primerov, pri katerih lahko pride do spora glede dejanskega imetnika pravice uporabe in določanja obsega uporabe zemljišča. Spor se jasno ni pokazal takoj, ampak se razsežnost tranzicijskih zakonov kaže danes, ko se na stvarnem področju nepremičnin ureja dejansko in formalnopravno lastništvo tega, mogoče tudi v posledici pričakovanega sprejetja davka na nepremičnine, saj bo treba uskladiti zemljiškoknjižno in tudi dejansko stanje. Je pa tudi dejstvo, da bi po skoraj 30 letih od formalne ukinitve družbene lastnine mogoče lahko pričakovali, da se proces preoblikovanja družbene lastnine vendarle konča. Očitno ni tako, saj je mogoče ob prebiranju v tej nalogi analizirane sodne prakse ugotoviti, da se ne glede na težnjo po končanju privatizacije ustvarja nova sodna praksa, ki sicer še ni potrjena na Ustavnem sodišču RS, glede katere menimo, da nikakor ni usmerjena v končanje obdobja privatizacije, ampak v ustvarjanje novih sodnih sporov. To je nedvoumno mogoče poudariti na področju denacionalizacije in tudi procesa lastninjenja premoženja. Kljub sprejetju več zakonov, ki so usmerjeni v končanje obdobja tranzicije, je s preverjanjem v zemljiški knjigi in dejanskega stanja v naravi mogoče ugotoviti, da postopkom še ni videti konca. Proces preoblikovanja družbene lastnine se gotovo lahko konča glede na danes sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem večinske enotne sodne prakse. Tako bo vi mogoče dokazati temelj pravne države in zdrave družbe, Slovenija je namreč pravna in socialna država, kar pomeni, da mora zagotavljati pravni red in socialno varnost.
Ključne besede: sodni spor, privatizacija, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

64.
Sovereign debt issuance on debt capital markets
Uroš Notar, 2020

Ključne besede: vrednostni papirji
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

65.
Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo države
Polona Batagelj, 2020

Opis: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Ključne besede: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

66.
Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družb
Damjan Mihevc, 2020

Opis: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Ključne besede: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 0

67.
Služnostna pravica pri monetizaciji nepremičnin in zavarovanju energetskih objektov
Zef Vučaj, 2020

Opis: Doktorska disertacija obravnava izzive v zvezi z zavarovanjem tveganj pri energetskih objektih. Stvarno pravo kot temeljno pravico opredeljuje lastninsko pravico, ki zagotavlja svojemu lastniku popolno oblast nad njo. Služnost je prav tako ena od stvarnih pravic. Služnost predstavlja pravico do uporabe tuje stvar ali izkoriščanja pravice oziroma zahtevati od lastnika stvari, da določena dejanja na tej stvari opušča ali pa dopušča. Prav tako služnost dopušča t.i. oblastnost na stvari. Ta oblast se deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja elektroenergetike pri vzpostavitvi nizkoogljične družbe in regulativnih vprašanjih konvencionalnih virov energije v obnovljive vire energije. Osredotočali smo se na investicijske projekte v elektroenergetskem sektorju, katerega cilj je vzpostavitev nizkoogljične družbe, s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in zanesljivosti preskrbe z električno energijo, ki bi bila neodvisnosna od fosilnih goriv. Namen doktorske disertacije je bilo vprašanje, kako obstoječa pravna ureditev zagotavlja pravno varstvo v primeru kršitev in kakšno obliko pravnega posla izbrati pri investicijskih projektih, da bi zmanjšali tveganje posla. Na podlagi teoretične razprave in analize izbranega primera in predhodnih akademskih raziskav smo ugotovili, da je element služnosti pri infrastrukturnih in energetskih naložbah pogosto spregledan element, ki lahko pospeši izkoriščanje zemljišč, zgradb in/ali njihovih posameznih delov. Menimo, da ima lahko služnost pozitiven vpliv na vrednotenje nepremičnin in da predstavlja bistven element pri pospeševanju investicij v energetske objekte oziroma zavarovanje v smislu zmanjšanja tveganja pri teh investicijah.
Ključne besede: služnost, energija, obnovljivi viri, infrastruktura, energetski objekti, tveganje, zavarovanje, disertacije
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

68.
Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku
Asja Šinigoj, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 383; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (521,55 KB)

69.
Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku
Simon Belšak, 2020

Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 445; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

70.
Vodenje projekta s spremembo namembnosti zemljišča
Aljaž Volkar, 2021

Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Le-to je narejeno na podlagi in s pomočjo projektnega managementa, kjer smo zastavili urnik projekta, ocenili stroške in proračun, prav tako pa smo razvili možne rizike, ki bi se lahko pojavili tekom projekta, in rešitve za te. Določili smo tudi delovne pakete, ki smo jih nadalje razvili v posamezne aktivnosti. Za primer smo si izbrali dve zemljišči, obe v velikosti 250 m2, ki se nahajata v občini Koper, v katastrski občini Hribi, ter za obe zemljišči izračunali vrednost odškodnine, ki jo je treba plačati v primeru spremembe namembnosti. Prav tako smo izvedli primerjavo cen zemljišč v občini Koper, in sicer med stavbnimi in kmetijskimi, kjer smo poskušali primerjati čim bolj podobna zemljišča. Spoznali in opredelili pa smo tudi občinske prostorske plane oziroma akte, katastrsko občino, zemljiško knjigo, zemljiški kataster, lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg predstavitve celotnega procesa spremembe namembnosti smo prav tako izračunali oceno stroškov, ki bi znašali za izpeljavo takšnega ali podobnega projekta. Oceno trajanja projekta smo ocenili na štiri mesece, za lažjo in bolj kakovostno izvedbo projekta pa smo najeli zunanjega izvajalca.
Ključne besede: projektni management, sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, odškodnina
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 374; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh