61. |
62. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne državeJanč Ljubimski, 2022 Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 1403; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (5,49 MB) |
63. Materialnopravni in procesnopravni položaj otroka v postopkih po družinskem zakonikuNatalija Janeš, 2022 Opis: Družinski zakonik, ki je v uporabi od leta 2019, je v slovenski red prinesel kar nekaj novosti ter reformiral obstoječe družinsko pravo. Pričujoča doktorska disertacija se v svoji vsebini dotika zlasti tem, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroci, poudarek je na koristih otrok ter iz tega izhajajočih ukrepih za varstvo njihovih koristi. V disertaciji so s teoretičnega vidika predstavljeni ključni pojmi, ki definirajo osnovna razmerja med starši in otroci, od starševske skrbi, prvenstva in odgovornosti staršev, pozitivnega starševstva, do ustavnih pravic, ki se dotikajo starševskih pravic in obveznosti, posebnega varstva in skrbi za otroke ter orisa ogroženosti otrok in možnih ukrepov, s katerimi država zagotavlja zaščito otrok kot posebej varovane kategorije, v primerih, ko starši za otroke ne skrbijo, če otroci staršev nimajo ali so iz katerega koli drugega razloga brez ustrezne družinske oskrbe. Del disertacije podrobneje predstavlja procesni položaj otroka v postopkih pred sodiščem. Poseben poudarek je narejen na teži in vplivu otrokovega mnenja, ki ga lahko poda glede vsebin, nanašajočih se na različna področja njegovega življenja. V povezavi s slednjim je del diskurza namenjen še procesni sposobnosti otroka, njegovem zastopanju s strani kolizijskega skrbnika in pomenu zagovornika, ki je vezni člen med otrokom in formalnim organom – sodiščem. Določeni strokovni pomisleki oziroma zaznave o tem, da nova ureditev še ni v celoti optimalno dograjena, tudi iz razloga, ker se deloma žal ne udejanja v praksi, so osmišljeni še skozi prizmo tujih ureditev, ki jo disertacija na kratko predstavi, ravno zaradi primerjave z drugimi ureditvami in z namenom ugotavljanja, kaj bi lahko bilo boljše, učinkoviteje, kvalitetnejše. Disertacija ima tudi praktični del, ki zajema raziskavo, narejeno na primerih sklepov, izdanih na prvi stopnji s strani okrožnih sodišč. Na podlagi analize so narejeni določeni zaključki, s katerimi se potrjujejo tudi vsebinske teze, postavljene v hipotezah. Teoretična izhodišča v povezavi s proučeno prakso in lastnim izkustvenim izhodiščem skozi disertacijo odražajo odsev trenutnega stanja obravnav družinskih zadev v Sloveniji. Ti sporočajo, da otrok v tovrstnih postopkih še vedno nima položaja enakovrednega subjekta.
Ključne besede: materialno pravo, procesno pravo, zakonodaja
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,84 MB) |
64. Neustreznost sistema določanja izvršiteljev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju v Republiki SlovenijiUroš Nikolaj Pavkovič, 2022 Opis: Izvršba z uresničevanjem sodnih odločb ter drugih sodnih ali zunajsodnih izvršljivih naslovov zagotavlja relevantnost sodnega sistema. Primerjava različnih nacionalnih sistemov pri tem kaže velika odstopanja v postopkih sistemov izvršbe ter sistemih delovanja izvršiteljev. Ena od razlik med državami, ki lahko pomembno vpliva na funkcionalnost sistema izvršbe, je način dodeljevanja primerov posameznim
izvršiteljem. Namen doktorske disertacije je s primerjalno analizo različnih nacionalnih sistemov izvršiteljev ter raziskavo slovenskega pristopa dodeljevanja primerov v praksi presoditi primernost obstoječega postopka ter oblikovati predloge za izboljšave.Rezultati kažejo, da obstajajo v načinu napotitve primerov na izvršitelje razlike na osnovi statusa izvršitelja kot javnega ali zasebnega uslužbenca. Kjer so za sprejemanje in izvrševanje sodnih odločb odgovorni ločeni organi, se zadeva izvršitelju
običajno predloži z dejanjem volje, pozitivnega dejanja tožeče stranke ali sodišča. Napotitev pri tem večinoma ni povsem samodejna, pri izbiranju izvršitelja v posameznem primeru pa sodelujejo različni deležniki. V nekaterih državah se tožba s strani sodišča ali sodnika neposredno predloži sodnemu izvršitelju, ki je javni uslužbenec, v drugih državah pa tožeča stranka za izvršitev sodbe ne more
neposredno stopiti v stik s sodnim izvršiteljem in sodišče primer neposredno prenese na pristojnega izvršitelja na lastno pobudo. Različni načini napotitve nadalje vplivajo na proces izvršilnega postopka, npr. ali se tožeča stranka lahko odloči, da izvršbe ne bo nadaljevala ali pa ta možnost ne obstaja. Sodišče v primeru javnih izvršiteljev nemalokrat tudi izbira izvršitelje oziroma samo dodeljuje primere glede na različne kriterije, ki so pogosto vezani na krajevno pristojnost. Način dodeljevanja izvršiteljev vpliva na distribucijo primerov. Sodišče v slovenskem postopku določi tistega izvršitelja, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo. V slovenskem sistemu bi bilo smiselno preoblikovati 7., 40. in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ter zagotoviti vnovično teritorialno razdelitev, s katero bi dosegli enakomernejše dodeljevanje zadev med slovenske izvršitelje. Določanje izvršitelja s strani upnika in monopolizacija dejavnosti izvršitelje postavljata v šibek položaj, ki ogroža njihovo integriteto ter s tem integriteto izvršbe kot instituta varstva dolžniških in upniških razmerij v družbi. Zmanjšana odvisnost izvršiteljev od upnikov bi omejila tveganje za nezakonite prakse, ko izvršitelji v postopkih zaradi odvisnosti od upnikov sledijo njihovim pogojem.
Ključne besede: izbiranje izvršitelja, določanje izvršitelja, dodeljevanje primerov izvršbe, sistem izvršbe, Zakon o izvršbi in zavarovanju
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,70 MB) |
65. Izgon diplomatov kot sredstvo zunanje politikeEva Marina Vukosavljević, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo izgona diplomatov kot sredstva v zunanji politiki, ki je vedno bolj pogosto. V začetku dela je splošno predstavljen pojem zunanje politike,
kakšen je pomen ciljev zunanje politike, kdo jih določa in s tem tudi določa tok zunanje politike. Sledi poglavje o sredstvih zunanje politike, kjer je opisano, kaj uvrščamo med sredstva zunanje politike, kako se izbere primerno sredstvo in kako so sredstva razdeljena na posamezne kategorije. Diplomacija je v delu predstavljena tako kot tipično sredstvo prepričevanja kot tudi kot del državnega aparata za izvajanje zunanje politike, v sklopu česar je v četrtem poglavju pozornost posvečena vzpostavitvi
diplomatskih odnosov in predstavitvi postopka izbire veleposlanikov. Nato najprej sledi splošna pojasnitev pojma persona non grata in za tem pravna urejenost tega instituta,
ki predstavlja temelj za njegovo uporabo v diplomatskem pravu. Pozornost je nato namenjena posledicam uporabe takšnega sredstva in pregledu pomembnejših primerov iz preteklosti, kar oriše sliko možnih vzrokov uporabe.Osrednji del predstavlja analiza primera Skripal iz Velike Britanije leta 2018, ki je bil najodmevnejši primer množičnega izgona ruskih diplomatov do leta 2022. Sledita analiza najaktualnejšega izgona ruskih diplomatov zaradi agresije nad Ukrajino in primerjava med obema primeroma – kakšne so podobnosti in razlike ter kako se oba primera razlikujeta od uporabe tega sredstva v preteklosti. V zaključku sledita predstavitev rezultatov raziskave in preveritev hipotez.
Ključne besede: sredstva zunanje politike, diplomacija, persona non grata, ruski diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 24
Celotno besedilo (879,88 KB) |
66. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičninTadeja Tušar, 2022 Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen
primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih
starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 24
Celotno besedilo (10,83 MB) |
67. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področjuBarbara Hribar, 2022 Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,32 MB) |
68. Dejanska raba na prometni infrastrukturiVid Eržen, 2022 Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in
hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje
nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v
naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo
usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 21
Celotno besedilo (7,34 MB) |
69. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksiAljaž Čoko, 2022 Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 34
Celotno besedilo (496,17 KB) |
70. Postopek odmere pokojnine na podlagi mednarodnega pravaBarbara Burić, 2022 Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z
uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 19
Celotno besedilo (790,96 KB) |
