Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Z analizo in kvalitativno empirično raziskavo podprt kritični premislek pričujoče doktorske disertacije si prizadeva ugotoviti, ali je ustavna demokracija v Republiki Sloveniji kos izzivom, s katerimi se srečuje, nasloviti te izzive ter poiskati načine, kako poznavanje, razumevanje in spoštovanje ustavne demokracije okrepiti. Pojem in vrednoto ustavne demokracije vsebinsko sestavljata med seboj povezani prvini, in sicer pravna država ter demokracija. Načelo pravne države se uresničuje preko treh konceptov – preko materialnega koncepta, formalnega koncepta ter sociološkega koncepta pravne države. Formalnemu vidiku, ki je sicer strogo pozitivističen in potemtakem ne more obstajati samostojno, vrednote in poglobljenost dodaja materialni vidik pravne države, ki pa zahteva, da država in njeni organi delujejo po načelu pravičnosti ter razuma. Le pravilno ter hkratno izvajanje obeh vidikov načela pravne države lahko pomeni uspešno izvajanje načela pravne države, s čimer poskrbimo za zagotavljanje ustavne demokracije v praksi. Pa vendar, za pravilno izvajanje in uspešno delovanje ustavne demokracije ne zadošča, da je ta zgolj normativno umeščena v besedilo ustave, ključno je dejansko uresničevanje formalnega in materialnega vidika pravne države v praksi. To pa dosežemo zgolj pod pogojem obstoja in zagotavljanja tretjega koncepta pravne države – t. i. sociološkega koncepta. Slednji se kaže v dejanskem, zavestnem in podzavestnem spoštovanju ter posledično pravilnem izvrševanju vsebinskih ter formalnih vidikov pravne države s strani slehernega posameznika, ki pravno državo in pravni sistem razumeva kot legitimen, pošten in pravičen. Doktorska disertacija se osredotoča na dokazovanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države v Republiki Sloveniji, saj slednji nedvomno vpliva na pravilnost izvrševanja ustavne demokracije. Doktorska disertacija ugotavlja, kateri so tisti razlogi, ki najbolj vplivajo na poglabljanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države in se do navedenega analitično in kritično opredeljuje. Glavno miselno vodilo pri raziskavi je osveščanje pomembnosti spoštovanja ustavne demokracije, natančneje pravne države, ki neposredno vpliva na uspešno izvajanje oziroma zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Skozi analitično kritično razmišljanje, izpostavitev sodne prakse ter obstoječih problematik na področju izvajanja ustavne demokracije pričujoča doktorska disertacija osvetljuje tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter raziskuje, katera načela, nujna za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, so zaradi manka sociološkega vidika pravne države lahko neuresničena.
Ključne besede: demokracija, državna ureditev, vladavina prava, načelo pravne države, Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče, 2. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 1150; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 865; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Naš namen bo analizirati nepremičninski trg v zadnjih letih, ugotoviti razlike med prodajno in oglaševano ceno nepremičnin v večjih mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper in Celje ter napovedati, kako se bo trg gibal v prihodnosti. Zanima nas obdobje med 2019 in 2022, ker gre za najbolj aktualen čas in zanj še ni bilo narejene podobne analize. Preučili bomo ključne dejavnike, ki vplivajo na odstopanje pri cenah ter napovedali gibanje le-teh v prihodnjih letih. Pri teoretičnem delu bomo uporabili opisno in analitično metodo, v praktičnem delu pa metodo spraševanja ter statistično in primerjalno metodo. Predstavili bomo zakonodajo na področju nepremičnin in nepremičninski trg. Opisali bomo glavne značilnosti obravnavanih občin ter s pomočjo anketnega vprašalnika naredili analizo razlik med oglaševano in pogodbeno ceno pri prodaji nepremičnin. Raziskali bomo, kakšen vpliv na prodajo je imela situacija s Covid19 ter sprememba kreditiranja prebivalstva s strani Banke Slovenije. Pridobljeni podatki bodo koristni predvsem za kupce in prodajalce nepremičnin. Prvi se ob prodaji srečujejo z dilemo, kako visoko ceno nepremičnine naj določijo na samem začetku, da bo ta kmalu prodana, drugi pa želijo kupiti za čim nižjo ceno. Če bo rezultat analize pokazal majhna odstopanja med oglaševano in prodajno ceno, bo to pomenilo, da so bile v izbranem obdobju cene v začetku realno postavljene, v nasprotnem primeru pa bo to dober podatek za kupce, ki bodo lahko ugotovili, za koliko odstotkov približno lahko znižajo prodajno ceno.
Ključne besede: oglaševana cena, prodajna cena, nepremičnine, nepremičninski trg, mestna občina
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 1020; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,48 MB)

Opis: Skozi predmetno nalogo bo avtorica podala kronološki vpogled v analizo stanja v Republiki Hrvaški pred in po digitalizaciji zemljiških knjig. Glavni namen obravnavanega dela je podrobneje pogledati, kako je digitalizacija zemljiških knjig olajšala poslovanje in uskladila podatke zemljiške knjige in katastra, posledično pa sta glavna cilja dela raziskati, kako je uvedba digitalnega arhivov v Republiki Hrvaški prispeval k naprednejšemu poslovanju z uskladitvijo zemljiških knjig in katastra, vse z namenom prihrankov in zmanjšanja števila zaposlenih ter lažjega poslovanja ter raziskati, ali digitalizacija zemljiških knjig omogoča neomejen vpogled v podatke, pomembne za pravni promet z nepremičninami. Glede na to, da so se pred digitalizacijo zemljiških knjig podatki o nepremičninah vodili v katastrskih uradih in na zemljiškoknjižnih sodiščih, večina podatkov iz teh evidenc med seboj ni usklajena. Pomanjkanje ažurnosti podatkov iz omenjenih evidenc glede na dejansko stanje je povzročalo resne težave gospodarstvenikom in podjetnikom v poslovnem svetu, pa tudi državljanom v zasebnem življenju in drugim uporabnikom evidenc. knjiga. Dosedanja literatura na omenjeno tematiko podrobneje opisuje pojme zemljiške knjige, pravna varnost zemljiških knjig, neusklajeni podatki o nepremičninah, kataster, združitev katastra in zemljiške knjige, reforma »Urejena zemljišča« itd. v literaturi doslej niso bili poenoteni, raziskani vsi izrazi in omenjene možne spremembe, prednosti in slabosti, ki jih ustvarja digitalizacija zemljiških knjig. Rezultati predmetne raziskave bi lahko služili prihodnjim generacijam, ki bodo raziskovale na isto ali podobno temo. Glede na to, da bo to delo združilo najpomembnejše relevantne pojme, povezane z zemljiško knjigo in katastrom, bi lahko sama izdelava dela služila tudi tistim, ki obravnavane tematike ne poznajo, na način, da spoznajo najpomembnejša dejstva. o njem in se seznaniti z novo uvedenim načinom poslovanja, ki se ga morda niso zavedali, vedeli, da to omogoča današnja tehnologija. Prav tako bo to delo na svojevrsten način poskušalo ustvariti spodbudo za prihodnje reševanje povezave med zemljiško knjigo in katastrom, glede na to, da je vedno prostor za napredek tako v gospodarstvu kot v tehnologiji, ki postaja vse bolj napredna. čas.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 741; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 2343; Prenosov: 410
Celotno besedilo (2,01 MB)