Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: This dissertation thesis has the goal of researching the forms and reasons for the emergence of organized crime in countries undergoing a transition process and legal analysis of this phenomenon with emphasis on the case of Kosovo. Organized crime, especially certain serious forms of this phenomenon, nowadays in the 21st century represent one of the main challenges to rule of law, law enforcement and judiciary, the political system as well as to democracy as such. Combat against and the prevention of organized crime, especially of certain forms, such as terrorism, corruption, trafficking in human beings, trafficking of narcotic substances, etc., requires special analysis and forms of fight from a national and international perspective. For this purpose, special national and international institutions had to be established. Kosovo represents a young country with a population of around 2 million inhabitants, and has been dealing with the phenomenon of organized crime for the last twenty years of its existence. The goal of this PhD thesis is to research the most serious forms of crimes and the causes for the emergence of this phenomenon in Kosovo with emphasis on the period 2005-2015. In addition, part of this thesis are case studies from the justice system of Kosovo. The analyzed period is characterized by three different legal statuses of Kosovo: 2005-2008 it was an international protectorate; 2008 - 2012 it was under supervised independence by the international community, especially in the area of rule of law and justice; and from 2012 onwards it is an independent state. This thesis also includes the perception of citizens of Kosovo on how they perceive the reasons and the forms of organized crime in Kosovo. In addition, this thesis provides some direct qualitative information from imprisoned persons who are serving their time in prison due to their criminal activities. The research of the reasons through the survey of 205 imprisoned persons (153 in Dubrava prison and 52 in the high security prison) has shed light for the first time in Kosovo as regards to the reasons for emergence of organized crime. This data will serve in the future for the state institutions and various researchers in the area of criminal law studies.
Ključne besede: organized crime, forms of organized crime, the reasons for emergence of organized crime, countries in transition, criminal law legislation
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,68 MB)

Opis: Po Ustavi RS je zasebna lastnina temeljna človekova pravica, zato mora država ustvariti možnost, da osebe to pravico pridobijo in da jo tudi obdržijo, da jo imajo. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije je država s sprejetjem več zakonov zagotovila ukinitev dotakratni družbeni lastnini in začetek poti tržnega gospodarstva. Obveznost države se je torej kazala v spremembi zakonodaje, za nas, državljane, pa je to pomenilo priložnost in odgovornost, da pridobimo (povrnemo) lastnino na premoženju in da zanjo skrbimo, tudi na področju stanovanj, saj stanovanje danes ni več pravica, za katero je bila dolžna skrbeti država, kot je bilo to v času družbene lastnine, ampak država to skrb prenaša na nas, državljane. Enako velja za kmetijska zemljišča in gozdove, za vsa stavbna zemljišča in tudi za vse drugo premoženje, ki ima znanega lastnika. Tako kot pri vsaki %revolucionarni% spremembi smo tudi pri preobrazbi družbene lastnine in pri sprejetju ZDen, ZZad, SZ, ZLNDL % naleteli na to, da obstajajo zagovorniki novega sistema in tudi njegovi nasprotniki. Zagovorniki so/smo bili namreč navdušeni nad preoblikovanjem družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Lahko pa rečem, da smo bili malo manj navdušeni nad sprejetjem zakonodaje, zlasti omenjene. Res je, da je na primer ZLNDL dotakratno pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini preprosto spremenil v lastninsko pravico z vsemi upravičenji, ki iz nje izhajajo. Nasprotniki oziroma skeptiki, med katere se tudi sama prištevam, pa so, to danes lahko upravičeno rečem, poudarili problem popolnega zajema vseh primerov, pri katerih lahko pride do spora glede dejanskega imetnika pravice uporabe in določanja obsega uporabe zemljišča. Spor se jasno ni pokazal takoj, ampak se razsežnost tranzicijskih zakonov kaže danes, ko se na stvarnem področju nepremičnin ureja dejansko in formalnopravno lastništvo tega, mogoče tudi v posledici pričakovanega sprejetja davka na nepremičnine, saj bo treba uskladiti zemljiškoknjižno in tudi dejansko stanje. Je pa tudi dejstvo, da bi po skoraj 30 letih od formalne ukinitve družbene lastnine mogoče lahko pričakovali, da se proces preoblikovanja družbene lastnine vendarle konča. Očitno ni tako, saj je mogoče ob prebiranju v tej nalogi analizirane sodne prakse ugotoviti, da se ne glede na težnjo po končanju privatizacije ustvarja nova sodna praksa, ki sicer še ni potrjena na Ustavnem sodišču RS, glede katere menimo, da nikakor ni usmerjena v končanje obdobja privatizacije, ampak v ustvarjanje novih sodnih sporov. To je nedvoumno mogoče poudariti na področju denacionalizacije in tudi procesa lastninjenja premoženja. Kljub sprejetju več zakonov, ki so usmerjeni v končanje obdobja tranzicije, je s preverjanjem v zemljiški knjigi in dejanskega stanja v naravi mogoče ugotoviti, da postopkom še ni videti konca. Proces preoblikovanja družbene lastnine se gotovo lahko konča glede na danes sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem večinske enotne sodne prakse. Tako bo vi mogoče dokazati temelj pravne države in zdrave družbe, Slovenija je namreč pravna in socialna država, kar pomeni, da mora zagotavljati pravni red in socialno varnost.
Ključne besede: sodni spor, privatizacija, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Ključne besede: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava izzive v zvezi z zavarovanjem tveganj pri energetskih objektih. Stvarno pravo kot temeljno pravico opredeljuje lastninsko pravico, ki zagotavlja svojemu lastniku popolno oblast nad njo. Služnost je prav tako ena od stvarnih pravic. Služnost predstavlja pravico do uporabe tuje stvar ali izkoriščanja pravice oziroma zahtevati od lastnika stvari, da določena dejanja na tej stvari opušča ali pa dopušča. Prav tako služnost dopušča t.i. oblastnost na stvari. Ta oblast se deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja elektroenergetike pri vzpostavitvi nizkoogljične družbe in regulativnih vprašanjih konvencionalnih virov energije v obnovljive vire energije. Osredotočali smo se na investicijske projekte v elektroenergetskem sektorju, katerega cilj je vzpostavitev nizkoogljične družbe, s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in zanesljivosti preskrbe z električno energijo, ki bi bila neodvisnosna od fosilnih goriv. Namen doktorske disertacije je bilo vprašanje, kako obstoječa pravna ureditev zagotavlja pravno varstvo v primeru kršitev in kakšno obliko pravnega posla izbrati pri investicijskih projektih, da bi zmanjšali tveganje posla. Na podlagi teoretične razprave in analize izbranega primera in predhodnih akademskih raziskav smo ugotovili, da je element služnosti pri infrastrukturnih in energetskih naložbah pogosto spregledan element, ki lahko pospeši izkoriščanje zemljišč, zgradb in/ali njihovih posameznih delov. Menimo, da ima lahko služnost pozitiven vpliv na vrednotenje nepremičnin in da predstavlja bistven element pri pospeševanju investicij v energetske objekte oziroma zavarovanje v smislu zmanjšanja tveganja pri teh investicijah.
Ključne besede: služnost, energija, obnovljivi viri, infrastruktura, energetski objekti, tveganje, zavarovanje, disertacije
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 445; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,46 MB)