Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 1944
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in izterjava stalnih prejemkov dolžnika v osebnem stečaju
Sanja Stojinović, 2022

Opis: Osebni stečaj je vrsta insolvenčnega postopka za prezadolžene fizične osebe, ki so potrošniki, zasebniki ali podjetniki. Uvedba postopka osebnega stečaja predstavlja generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, ki ga ima ob uvedbi stečaja, in premoženjem, ki se nabere med samim stečajnim postopkom. Sodišče na podlagi sklepa o začetku takoj izda tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Zasežena in izterjana sredstva, ki predstavljajo dolžnikovo premoženje, pridobljeno v času trajanja postopka, se nakažejo na fiduciarni račun stečajnega upravitelja in posledično tvorijo stečajno maso, s katero se uresničuje glavni namen osebnega stečaja. Namen uvedbe stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov iz premoženja stečajne mase dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen osebnega stečaja je možnost pravno dopustnega izboljšanja in razbremenitev dolžnika iz stanja prezadolženosti, ki se ga doseže z odpustom obveznosti. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju varuje dolžnikov socialni položaj in položaj oseb, za katere je dolžnik dolžan skrbeti. Varuje se jih s posebnimi pravili o stečajni masi, ki jih določa ZFPPIPP na način, da napoti na določbe ZIZ, v katerih so omejitve taksativno naštete.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajni dolžnik, generalna izvršba, zaseg, izterjava, stečajna masa, omejitve zasega in izterjave
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 344; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (436,16 KB)

82.
Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebami
Ana Staniša, 2022

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 341; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

83.
T.i. odgovornost zaščititi (Responsibility to Protect – R2P) – koncept mednarodnega prava in možnost uporabe
Maša Rojc, 2022

Opis: V diplomski nalogi se bom ukvarjala z obravnavo instituta odgovornost zaščititi in njegovo uporabo v mednarodnem prostoru. V mednarodnem prostoru se med državami pogosto pojavljajo nesoglasja, ki pa jih je v želji, da bi na svetu ohranili mir, nujno preprečiti. Ravno zaradi želje po svetovnem miru in varnosti se je oblikoval mehanizem odgovornosti zaščititi. Institut odgovornost zaščititi je norma mednarodnega prava, katere namen je zaščita prebivalstva pred genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in etničnim čiščenjem. Odgovornost zaščititi se nanaša na obveznost držav in mednarodne skupnosti in je sestavljena iz treh stebrov odgovornosti. V prvi vrsti ima to obveznosti država, pri tem pa je obveznost mednarodne skupnosti pomoč državi za izpolnjevanje svoje obveznosti. Ker pa vselej države niso zmožne same preprečiti in zaustaviti grozodejstev, preide v takšnih situacijah odgovornost neposredno na mednarodno skupnost, ki je dolžna z uporabo različnih sredstev zaščititi prebivalstvo. Mednarodna skupnost ima pri izpolnjevanju svoje obveznosti na voljo različna sredstva, ki so lahko miroljubna ali prisilna. Najbolj pomembna pri preprečevanju grozodejstev so preventivna sredstva, ki jih zajemata prvi in drugi steber odgovornosti, kjer je odgovornost na državi, mednarodna skupnost pa je zavezana k pomoči. Bistvo prevencije je v tem, da če se na pokazatelje pravočasno odzovemo, je grozodejstva možno preprečiti, še preden se sploh začnejo. Miroljubna sredstva ne morejo vselej preprečiti grozodejstev, zato v takih situacijah pridejo na vrsto prisilni ukrepi, ki zajemajo neoborožene sankcije in v izrednih primerih uporabo sile.
Ključne besede: koncept odgovornost zaščititi, humanitarna intervencija, grozodejstva, preprečevanje, mednarodna skupnost, človekove pravice, suverenost, odgovornost držav
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 304; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (470,37 KB)

84.
85.
Bližnji vzhod – zgodovinski, vojaški, pravni in mirovni vidik konflikta
Peter Kočar, 2022

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika Bližnjega vzhoda, ki je že vrsto let krizno žarišče svetovne politike. Za boljše razumevanje problematike v bližnji preteklosti in tudi danes je na začetku diplomskega dela obširneje predstavljena zgodovina tega območja. Pri tem se osredotočamo predvsem na zgodovino judovskega ljudstva in dogajanje v zgodovinski Palestini oziroma današnjem Izraelu. V nadaljevanju po podanem zgodovinskem pregledu sledi opis prizadevanja in postopka, ki je na koncu pripeljal do ustanovitve države Izrael leta 1948. Predstavljeni so najpomembnejši vojaški spopadi, ki so sledili ustanovitvi države, prav tako tudi nekatere najvažnejše protiteroristične operacije. Vključeni so zemljevidi osvojitev in razdelitev ozemlja zgodovinske Palestine. Opisan je potek mirovnih prizadevanj, ki so sledila vsakemu spopadu, in mirovna pogajanja, usmerjena v sklenitev trajnega miru. Zaradi omejitve obsega diplomskega dela bo zgolj okrnjeno podan tudi pogled na nekatera pravna vprašanja, ki se porajajo od ustanovitve in v zvezi z ustanovitvijo Izraela. Na koncu sta predstavljena analiza podanih hipotez in pogled v prihodnost.
Ključne besede: Bližnji vzhod, zgodovina, vojna, Judje, mirovna pogajanja
Objavljeno: 16.12.2022; Ogledov: 341; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1016,49 KB)

86.
Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma
Maja Stanišič, 2022

Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 306; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

87.
Varstvo etničnih skupin v ustavah
Žan Jazbec, 2022

Ključne besede: etnične skupine, ustava, varstvo, zaščita, pravice
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 217
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

88.
Konflikt med Rusijo in Ukrajino
Iris Javornik, 2022

Opis: V diplomskem delu bom predstavila že več let trajajoči konflikt med dvema državama bivše Sovjetske z veze, Rusijo in Ukrajino. 24. februarja letos je bil cel svet priča ruski invaziji na Ukrajino, ki se je po več mesecih groženj tudi uresničila in traja še danes. Ker menim, d a je to dogajanje trenutno zelo aktualno in pomembno za prihodnost EU, kot tudi po svetu, bom z diplomskim delom poskušala odkriti, kaj je vzrok za nestabilne odnose po razpadu Sovjetske zveze in posledično tudi na vojne napade. Osredotočila se bom predvse m na dogajanje po letu 2014, ko je prišlo do državljanske vojne v Ukrajini, ter pomen konflikta na sodobni mednarodni red, ki je hkrati odprl vprašanje glede vojnih zločinov v Ukrajini. EU že od leta 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji zaradi nezako nite priključitve Krima, odločitve o priznanju dveh pokrajin Doneck in Lugansk, kot neodvisnih entitet in neupravičene vojaške agresije v Ukrajini v letu 2022. Te gospodarske sankcije naj bi resno škodovale Rusiji zaradi njenih dejanj, hkrati bi jo ovirale pri nadaljevanju agresije. Tu se poraja vprašanje, ali se ponavlja zgodovina, saj se takšne sankcije v Evropi niso uvajale od Versajske mirovne pogodbe.
Ključne besede: Rusija, Ukrajina, Krim, vojni zločini, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 365; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (752,21 KB)

89.
Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanja
Samo Žerdoner, 2022

Opis: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

90.
Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme
Fadil Trožić, 2022

Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 280; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (666,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh