1. |
2. |
3. (Ne) zadostno varstvo glasbenih avtorskih pravic v SlovenijiNik Kejžar, 2019 Opis: Diplomsko delo vsebuje predstavitev najbolj pomembnih osnovnih sestavin avtorskega prava. Z navezavo na intelektualno lastnino bom predstavil pojem avtorja, avtorskega dela in avtorske pravice. Dalje bom prikazal sistem kolektivnega upravljanja avtorske pravice v obsegu predstavitve nalog in sestave kolektivne organizacije, razčlenitve pravic in obveznosti v možnih interakcijah kolektivne organizacije z avtorji in uporabniki repertoarnih del. Za kolektivnim organizacijam se na kratko predoči Svet za avtorsko pravo in Urad za intelektualno lastnino. Naslednji del diplomske naloge bo zajemal kronološko predstavitev avtorskega prava na našem ozemlju, kar zajema prve zametke avtorskega prava na našem ozemlju za čase Ilirskih provinc ter dalje za čase avstrijske oblasti na našem ozemlju vse do ustanovitve Jugoslavije z vpeljavo do osamosvojitve Slovenije do današnje ureditve. Po predstavitvi razvoja avtorskega prava skozi čas bom orisal domače in tuje pravne okvire avtorskega prava, kar zajema predstavitev relevantnih pravnih aktov. V zadnjem delu bom prikazal nacionalne in mednarodne organizacije in združenja, ki delujejo na področju varstva avtorske pravice. Kot dodana vrednost diplomske naloge bodo predstavljene aktualne raziskave Evropskega urada za intelektualno lastnino.
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. |
5. |
6. Vodenje v Slovenski vojski študija koncepta vojaškega voditeljstvaMarjan Horvat, 2019 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vodenje v širšem smislu in preneseno na vojaško organizacijo - Slovensko vojsko. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju vodenja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analitično primerjavo med koncepti v izbranih drugih vojskah ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti Koncepta vojaškega voditeljstva v SV. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj vodenja, temeljne pojme, vire moči in predstavili lastnosti, ki bi jih vsak dober vodja moral imeti. Osvetlili smo tudi tri sodobne izzive vodenja, ki so se pojavili skozi evolucijo vodenja. Vojaško vodenje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost vodenja v Slovenski vojski in izpostavili poveljevanje kot posebno obliko vodenja. Osrednja tema magistrskega dela je Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski, ki trenutno predstavlja najvišji vsebinski in usmerjevalni normativni akt na področju vojaškega vodenja v Slovenski vojski. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali in primerjali koncepte vojaškega vodenja v izbranih drugih vojskah in iskali podobnosti ter razhajanja predvsem v dveh segmentih - vsebinskem in normativnem. Prikazati smo želeli na eni strani vsebinsko zastarelost in neustrezno normativno uvrščenost Koncepta vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski in na drugi strani nujnost vsebinske posodobitve s konkretnimi predlogi ter argumente za nastanek Doktrine vojaškega vodenja v Slovenski vojski. V sklopu raziskovalnega dela smo izvedli tudi strukturirani intervju, s katerim smo dopolnili vrednost izvedene analize in primerjave Koncepta vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski s koncepti vojaškega vodenja v izbranih drugih vojskah.
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. Vpliv uporabe modela CAF v Upravni enoti TrbovljeAnica Kirn, 2019 Opis: Tema predmetnega magistrskega dela obravnava vpliv uporabe modela CAF (Common Assessment Framework ali Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju) na kakovost dela, zadovoljstvo zaposlenih in zadovoljstvo uporabnikov. Zaradi zavedanja o pomembnosti stalnega izboljševanja delovanja organizacij javnega sektorja so se oblikovali različni standardi oziroma pristopi k zagotavljanju njihove kakovosti. Model CAF je brezplačno orodje za celovito obvladovanje kakovosti. Sestavljen je iz devetih meril, kjer prvih pet obravnava značilnosti dejavnikov organizacije, štirje pa rezultate, ki se dosegajo na področju državljanov, zaposlenih in celotne družbe. Samoocenjevanje nima vpliva na razvoj javne uprave in ne prinaša dodane vrednosti raziskovanja, v kolikor organizacija s primerjavo in analizami pridobljenih podatkov ne povzame ključnih ugotovitev in na podlagi pridobljenih podatkov ne izdela akcijskega načrta izboljšav, ki jih v nadaljevanju tudi izvede. Izsledki raziskav v magistrskem delu kažejo na dejansko povezanost samoocenjevanja po modelu CAF z zadovoljstvom zaposlenih in zadovoljstvom uporabnikov v obravnavani upravni enoti. Poleg tega je razviden pozitiven prispevek vodstva in aktivno delo skupine za promocijo zdravja na delovnem mestu k zadovoljstvu zaposlenih. Aktivno vključevanje zaposlenih v procese izboljšav, ustvarjanje predlogov za izboljšave in iskanje predlogov za inovativne rešitve, ki vodijo k optimizaciji delovnih procesov ter učinkovitejšemu delovanju organizacije, zagotavlja zadovoljstvo zaposlenih, ki se posledično prenaša na uporabnike. Kljub doslednemu upoštevanju varčevalnih ukrepov in nenehnemu zmanjševanju števila zaposlenih, upravni enoti uspeva zagotavljati kakovostno in hkrati zakonito opravljene predpisane naloge ter zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov.
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 183; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,40 MB) |
8. |
9. |
10. |
