1. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19Tanja Zakrajšek, 2022 Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 19; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (840,27 KB) |
2. Razvoj digitalizacije na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželjaPetra Petrovčič, 2022 Opis: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je edina slovenska institucija, ustanovljena 1999, od 2002 pa polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, kar pomeni, da je pooblaščena za izvajanje postopkov dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, živilskopredelovalne industrije in razvoja podeželja. Vsako leto se izplača okoli 300 milijonov evrov evropskih in slovenskih sredstev, od ustanovitve pa do danes pa je bilo izplačanih že cca 5 milijard nepovratnih sredstev. Ker gre letno za obravnavo velikega števila vlog, ki morajo biti pravočasno in zakonito obravnavane, smo preverili, kako je agencija izvedla digitalizacijo procesov od ustanovitve do danes. Ravno v času priprave magistrske naloge potekajo priprave na novo
programsko obdobje 2023–2027 in je to čas za analizo procesov v preteklosti, kje so bile pomanjkljivosti in kje prednosti, ki jih velja obdržati v prihodnje oz. pripraviti in se
osredotočiti na pomanjkljivosti. Rezultati analize so pokazali, da se na obravnavani instituciji veliko vlaga v razvoj in napredek in se vedno znova išče rešitve za posodobitve, poenostavitve in pospešitve procesov. Seveda so na nekaterih segmentih pomanjkljivosti, katerih odprava pa se pričakuje prav v novem programskem obdobju in selitev vseh procesov na državni računalniški oblak, kjer se bo povezljivost in pridobivanje podatkov ter kontrola na površine izvajala tudi s pomočjo satelitskih sistemov, kar dokazuje, da bo agencija naredila še dodaten korak naprej v vseh fazah digitalizacije procesov in bo s tem še en korak bliže uporabnikom.
Ključne besede: agencija, digitalizacija, kmetijstvo, razvoj, brezpapirno poslovanje
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 19; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,81 MB) |
3. Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitevAndreja Perko, 2022 Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 12; Prenosov: 1
Celotno besedilo (750,59 KB) |
4. Sirski begunci na poti v Evropsko unijoKaja Odar, 2022 Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problem emigriranja sirskega prebivalstva iz Sirije v času evropske begunske krize, ki se je začela leta 2014, s poudarkom na iskanju dejanskih razlogov za emigriranje sirskih prebivalcev v Evropsko unijo. V začetku magistrskega dela smo opredelili in predstavili obravnavano tematiko, probleme in predmet raziskovanja. Opisali in predstavili smo sirski režim in dogajanje v Siriji zadnjih 10 let od začetka sirske državljanske vojne leta 2011. Predstavljena je zgodovina Sirije za lažje razumevanje pomembnosti sirske lege z geografskega in političnega vidika tako na Bližnjem vzhodu kot v svetu. Analizirali smo konflikte med prebivalstvom in državnimi akterji, obravnavali odziv sosednjih držav Sirije na evropsko begunsko krizo ter zajeli normativne ureditve in socialno politiko v sosednjih državah Sirije in v Evropi. Osredotočili smo se na odziv Evropske unije in evropskih držav na evropsko begunsko krizo ter analizirali delovanje Evropske unije v Siriji med državljansko vojno. Opredelili in opisali smo tudi povezave Sirije z Rusijo in Turčijo. Analizirali smo denarne pomoči Rusije in Evropske unije Siriji med državljansko vojno ter podatke o emigracijah iz Sirije kot tudi o imigracijah nazaj v Sirijo. Opravili smo tudi analizo smrtnih žrtev sirskih prebivalcev med državljansko vojno v Siriji. Predstavljena je vloga sosednjih držav Sirije med državljansko vojno. Na podlagi opravljene ankete med sirskimi begunci, ki živijo v Berlinu, smo analizirali in predstavili ključne ugotovitve opravljene ankete in dejanske razloge za migriranje sirskih prebivalcev v smeri Evropske unije. Na koncu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili, ter opisali in predstavili prispevek rezultatov ankete ter uporabnost dobljenih rezultatov raziskave.
Ključne besede: sirsko prebivalstvo, sirski begunci, Sirija, evropska begunska kriza, socialna politika v EU
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 15; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Ureditev starostne meje pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjoSimona Legenič, 2022 Opis: Neplodnost je vse pogostejša, še posebej, ker se številni pari odločajo za otroke pozneje v življenju. Opredeljena je kot stanje, ko po enem letu poskusov zanositve ženska še vedno ne more zanositi. Pri ženskah, starejših od 35 let, je ta doba pol leta. Delež žensk, ki ne morejo zanositi, se z njihovo starostjo viša, ne glede na to, ali gre za spontane nosečnosti ali nosečnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Prav tako pa na uspešnost zanositve vpliva tudi starost moškega. Vse več parov ima težave z zanositvijo in vse več je takšnih, ki so vključeni v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Uspešnost teh postopkov se z razvojem medicine povečuje, vendar pa se močno zmanjša s starostjo ženske. Po 40. letu starosti ženske se plodnost zmanjša kar za 95 %. Področje oploditve z biomedicinsko pomočjo je treba zelo dobro regulirati in nadzorovati, saj je lahko podvrženo možnosti hudih zlorab. Namen magistrskega dela je proučiti problematiko neplodnosti z vidika starostne meje. S pomočjo metode analize smo preučili domačo in tujo literaturo glede oploditve z
biomedicinsko pomočjo in vpliva starosti. Z deskriptivno metodo smo opisovali pojme,kot sta neplodnost in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Pomembna je tudi primerjalnopravna metoda, s pomočjo katere smo preučili tuje ureditve obravnavanega področja. Izvedli smo intervju s priznanim strokovnjakom na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Evropi je zdravljenje neplodnosti s temi postopki
v večini držav zakonsko urejeno, vendar se pogoji oziroma omejitve razlikujejo. Večina držav določa najvišjo starost ženske za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo, ki se giblje od 42, kot na primer Hrvaška, pa vse do 51 let za Bolgarijo. Nekaj držav je starostni pogoj uredilo z zakoni, druge s pravilniki oziroma smernicami. Večina držav – podobno kot Slovenija – v zakonu opredeljuje pogoj, da mora biti ženska v starosti primerni za rojevanje. Menimo, da je obstoječa slovenska ureditev ustrezna in ženskam ne omejuje pravic do postopkov oploditve. Tak način zajema širok izbor
upravičenk in jih zakon ne omejuje z leti. Res pa je, da je za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo potrebno zdravo stanje reproduktivnega sistema vsake posameznice.
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zakonska ureditev, upravičenci, vpliv starosti
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 1
Celotno besedilo (832,54 KB) |
6. Modeliranje procesov poslovanja Agencije za energijo kot vir optimiziranega upravnega poslovanjaKarina Borko, 2022 Opis: Bistvo vsake organizacije je, da njeno delo poteka karseda optimizirano. Za doseg same optimizacije dela pa je treba upoštevati različne okoliščine, ki vplivajo na to. Javna uprava je velika in kompleksna struktura, ki dela v javno korist, zato je njeno poslovanje tako znotraj kot navzven toliko bolj pomembno. Med javno upravo sodi tudi Agencija za energijo, ki je za doseg optimalnega upravnega poslovanja vezana na uredbe, zakone ipd., predvsem pa na Uredbo o upravnem poslovanju. Čeprav se nam sprva zdi, da je za doseg optimalnega procesa dela precej omejena, pa raziskava kaže
drugače. Optimizirano poslovanje lahko dosežeš tudi z dobro postavljenim modelom procesa samega delovanja organizacije, ne da bi pri tem ne upošteval samih uredb ali zakonov. Vsak dobro postavljen model procesov dela se začne in tudi konča na način, ki si ga organizacija želi. Pot, kako to doseči, pa ni samo odvisna od poteka dela, temveč je odvisna tudi od vsakega zaposlenega dotične organizacije. Vsaka organizacija lahko z dobro postavljenim modelom procesa dela privede delovanje nje
same do optimiziranega poslovanja. Dobro postavljen model procesov dela lahko uporabimo pri vseh organizacijah, če so le-te vezane na podoben način dela in če izhajajo iz iste strukture organizacij, kot je Agencija za energijo, saj smo ugotovili, da ima ta, kadar govorimo o upravnem poslovanju, postavljen model, ki optimizirano vpliva na njeno poslovanje. Model, ki smo ga oblikovali in izboljšali, lahko optimizirano
vpliva na vsako organizacijo javne uprave, kar je bil tudi cilj magistrskega dela.
Ključne besede: javna uprava, uredba o upravnem poslovanju, upravno poslovanje, Zakon o splošnem upravnem postopku, javne agencije, Agencija za energijo, Microsoft Visio
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 15; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,31 MB) |
7. Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silahJana Bardutzky Žerdoner, 2022 Opis: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije,
Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer
smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim
strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji
vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Ključne besede: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 11; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,24 MB) |
8. |
9. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvuDanijela Kralj, 2022 Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno: 12.01.2023; Ogledov: 95; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,81 MB) |
10. Analiza potrebnih zakonodajnih sprememb glede nadzora gospodarskih javnih službRoman Viršek, 2022 Opis: Koriščenje uslug izvajanja gospodarskih javnih služb je dandanes del vsakdana vsakega posameznika, četudi tega pogosto niti ne opazimo in jih dojemamo kot samoumevne. Država in lokalne skupnosti jim namenjajo znaten del svojih proračunov, zato kvaliteta, ekonomičnost in upoštevanje zakonskih podlag pri njihovem izvrševanju zagotovo niso nepomembni. Osnova za dosledno in korektno izvedbo vsakršnih storitev je ustrezen in sistematičen nadzor, kar obravnava pričujoče magistrsko delo. Tematike nadzora se najprej loteva splošno, ga nato aplicira na področje gospodarskih javnih služb ter obravnava področno zakonodajo, glede na možne oblike njihovega izvajanja. V nadaljevanju analizira številne primere izvedenih nadzorov različnih pristojnih institucij ter jih z metodo sinteze združi v predloge za izboljšanje zakonskih podlag, kar je ključni cilj magistrskega dela. Analize zelo nazorno kažejo, da nadzor obravnavanega področja ni zadovoljivo urejen in da ima že dlje časa načrtovana prenova Zakona o gospodarskih javnih službah pri možnostih za izboljšanje nadzora še precej prostora. Enako velja tudi za podrejene podzakonske akte. Študije primerov dajo sklepati, da so določene oblike nadzorov pogosto izvedene pomanjkljivo, zato se postavlja logično vprašanje, kdo bo nadzoroval delo nadzornikov in kakšne so njihove odgovornosti za slabo opravljeno delo. Na podlagi ugotovitev podani predlogi in smernice v zaključku magistrskega dela lahko tvorno prispevajo k izboljšavam zakonodaje ter tudi samem izvajanju nadzorov področja gospodarskih javnih služb. Na ta način bi lahko privarčevali znaten del finančnih sredstev, hkrati pa bi storitve izboljšali in jih približali uporabniku, kar je, oziroma bi vsaj moral biti, ključen cilj prav vsake javne storitve.
Ključne besede: gospodarske javne službe, nadzor, lokalne skupnosti, računsko sodišče, Zakon o gospodarskih javnih službah, koncesija, režijski obrat, javno podjetje
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 70; Prenosov: 12
Celotno besedilo (922,27 KB) |
