Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Doktorska disertacija skozi teoretično in empirično raven ponuja poglobljen premislek glede smiselnosti prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji ter (ne)sorazmernosti posega v človekove pravice v primeru sprejetja takšne prepovedi v tej državi. Izvedli smo 1) kvantitativno raziskavo s pomočjo metode anketiranja, kjer smo v letih 2016, 2018 in 2020 skozi spletno anketiranje priložnostno, po principu snežne kepe, anketirali 1.224 anketirancev splošne javnosti, živečih v Sloveniji, kot 2) kvalitativno raziskavo v letih 2016 in 2020/21 ter 2022 s pomočjo 65 izvedenih poglobljenih intervjujev z (ne)zakritimi muslimanskimi intervjuvankami in (ne)muslimanskimi intervjuvanci/-kami v Avstriji, Belgiji, Franciji in Sloveniji, kjer smo s pomočjo pragmatične filozofije ter kritičnega rasnega feminizma raziskovali njihova stališča glede predhodno omenjene teme. Na podlagi študija literature in ugotovitev empirične raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji v dani situaciji ni potrebe po sprejetju zakonske prepovedi zakrivanja obraza. Takšno zakonsko urejanje bi bilo nepotrebno zaradi nedokazanega tveganja za javno varnost, vprašljivosti dejanskega vpliva na dosego enakosti spolov v primeru prostovoljne odločitve za zakritje, kulturološke bližine Bošnjakov in zelo omejene uporabe zakrival v Sloveniji, kar bi povzročilo nepotrebno targetiranje peščice zakritih muslimanskih žensk v tej državi, s čimer smo potrdili prvo hipotezo. Na podlagi podrobnejše študije ugotovitev že opravljenih raziskav v kontekstu argumentacij znotraj testa sorazmernosti, ki ga uporablja ESČP, in sočasno tudi primerjav izhodišč na podlagi razmisleka skozi test sorazmernosti, ki ga je vzpostavil dr. Thomas Jeremy Gunn, smo potrdili drugo hipotezo, in sicer, da bi sprejetje zakonske prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji v dani situaciji predstavljalo nesorazmeren poseg v človekove pravice. Poleg tega smo ugotovili, da ima javnost v Sloveniji bolj negativen odnos do zakrivanja obraza ali zakrivanja na splošno (torej denimo las). Namesto prepovedi zakrivanja obraza, ki se do sedaj izkazalo kot neuspešno, bi morala Slovenija razmisliti o alternativnih možnostih, kot so ohranitev svobode oblačenja, odprtost in prepletenost kultur ter spoštovanje drugih kultur, izkoristiti moč družabnih omrežij in ostalih medijskih struktur za odpravljanje predsodkov pred muslimanskimi ženskami ter oblikovati primerna (virtualna ali fizična) okolja, kjer bi se lahko prikazalo in razpravljalo o načinih za naslavljanje naraščajoče ksenofobije, spodbujanja sovraštva ter preprečevanje nasilja in nadlegovanja žensk, ki se zakrivajo.
Ključne besede: muslimanske ženske, zakrivanje, človekove pravice, sovraštvo, svoboda oblačenja
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,78 MB)

Opis: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Ključne besede: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 144; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Za ohranjanje slovenske narodne identitete v zamejstvu je pomembno, kako uspešno se bodo kultura, jezik, identiteta prenesli na mlade, ki so danes podvrženi izraziti globalizaciji in individualizaciji, ki zmanjšujeta pomen skupnosti. Za ohranitev narodne identitete med zamejskimi Slovenci je med najbolj ključnimi ukrepi povečanje zanimanja mladih za participacijo v zamejstvu. Republika Slovenija je na področju ohranjanja narodne identitete v zamejstvu sprejela številne pravne akte in resolucije, leta 2011 pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za namen povečanja participacije mladih pripravil Akcijski načrt. Ta je predvidel 7 ciljev, med drugim tudi cilja podpirati povezovanje mladih v organizacije in druga interesna združenja ter spodbuditi mrežo povezovanje mladih, ki presegajo raven društva ali celo države, v kateri živijo. V magistrskem delu smo obravnavali realizacijo teh dveh ciljev in ugotavljali, kakšne ukrepe je RS sprejela za realizacijo teh dveh ciljev in ali se je od sprejetja akcijskega načrta povečala družbena participacija mladih v zamejstvu. S pomočjo analize primarnih in sekundarnih podatkov in s pomočjo metode kompilacije smo interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s predstavniki mladih zamejcev. V raziskavi smo ugotovili, da Republika Slovenija ne naslavlja krepitve mladinskega organiziranja in participacije ciljno, temveč izvaja podporo posredno, v okviru ukrepov, ki so namenjeni vsem organizacijam v zamejstvu. Kljub temu smo ugotovili, da interes mladih po participaciji v zamejstvu narašča.
Ključne besede: narodna identiteta, zamejci, participacija mladih, mladinsko organiziranje, akcijski načrt
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 123; Prenosov: 11
Celotno besedilo (747,39 KB)

Opis: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva.
Ključne besede: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 124; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,83 MB)

Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, razvoj obveščevalne dejavnosti, tehnologija, informacije
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 12
Celotno besedilo (895,32 KB)