Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 577
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Brexit
Marko Vehovar, 2018

Opis: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Ključne besede: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji
Roman Štih, 2018

Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
4.
5.
Naloge in pomen pravosodne varnostne policije v varnostnem sistemu Republike Slovenije
Simon Vrbnjak, 2018

Opis: Nacionalna varnost Republike Slovenije je temelj demokratične družbe in s tem naše države. Za zagotovitev nacionalne varnosti je potrebno sodelovanje in delovanje vseh subjektov, ki so vezani na zagotavljanje varnosti in vseh posameznikov, ki se zavedajo notranje in lastne varnosti. Z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije si je naša država zadala cilje za zagotavljanje varnosti in eden izmed njih je pregon in preprečevanje kriminala. Pri preprečevanju kriminala sodelujejo Policija, državno tožilstvo, sodišča in nazadnje Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in s tem Pravosodna varnostna policija. Sam pregon kriminala nima smisla, če se storilci kaznivih dejanj ne sankcionirajo. Pri izvrševanju kazenskih sankcij odvzema prostosti - zapora, pa prispeva svoj delež k nacionalni varnosti Pravosodna varnostna policija. Ob pojmu zapor se pojavi delovanje Pravosodne varnostne policije, ki poleg varovanja zaprtih oseb, spremstev zaprtih oseb izven zavoda, skrbi za normalen potek bivanja v zavodih. Za svoje delo morajo pravosodni policisti uporabljati zakonsko določena pooblastila in biti primerno usposobljeni.
Ključne besede: policija, nacionalna varnost, državno tožilstvo, sodišča, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

6.
Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadišča
Mihaela Smrdel, 2017

Opis: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (751,43 KB)

7.
Protiteroristični ukrepi Evropske Unije
Miran Šribar, 2018

Opis: V varnostnih strategijah večine držav sodobni terorizem izstopa kot glavna grožnja nacionalni in mednarodni varnosti. Prav iz navedenih ugotovitev izhaja potreba po sprejemanju ukrepov preprečevanja v okviru boja proti terorizmu, ki morajo temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju Evropske unije in obravnavo temeljnih vzrokov terorizma. Ukrepi naj bi v tudi preprečili novačenje k terorizmu, bolje zaščitili morebitne tarče, preganjali in preiskovali člane obstoječe mreže terorističnih organizacij ter izboljšali našo sposobnost, da se odzovemo na posledice terorističnih napadov in z njimi upravljamo. Terorizem je globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, če želimo izboljšati varnost državljanov Evropske unije, ubraniti temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava. Vendar pa morajo ti ukrepi hkrati zagotavljati spoštovanje in zaščito človekovih pravic, obstoj pravne države in demokracije.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (300,20 KB)

8.
Manjšinska politika Evropske Unije in Sveta Evrope
Milena Kalan, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava manjšinsko politiko v Evropski Uniji (v nadaljevanju EU) in v Svetu Evrope (v nadaljevanju SE). Preko teoretičnih izhodišč in predpostavk ter analize primerov smo dokazali, da manjšinska politika EU in SE ne temelji na nedvoumnih in jasnih normah, ki bi jih morale države članice spoštovati na področju varstva manjšin. V Evropi zaradi tega ni celovitega manjšinskega varstva. Manjšinska politika je v državah članicah deležna različne razlage, kar omogoča različen pristop do manjšinskega varstva na vseh področjih. V Evropi je še vedno problem, kako vsem ljudem, posameznikom in skupinam, zagotoviti dejansko enakost ne glede na narodnostno ali etnično poreklo, jezik in vero. Nerešena manjšinska vprašanja lahko povzročijo konfliktne situacije in resno ogrozijo varnost in mir. Ravno nevarnost destabilizacije miru je povzročila, da države težijo k temu, da postanejo mesto za dogovarjanje in reševanje sporov v zvezi z manjšinami. Današnji številni migracijski tokovi, ki prihajajo v Evropo, bodo v prihodnosti spremenili sestavo prebivalstva v Evropi. Tudi zaradi tega mora manjšinska politika vsebovati jasne in nedvoumne norme, ki narekujejo njeno izvajanje in spoštovanje. Države članice bodo morale do te problematike pristopati na enak način, da ne bo prihajalo do razhajanj v zaščiti manjšin na evropskih tleh.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Legalizacija nedovoljene gradnje
Metka Metka Trofenik, 2018

Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (755,16 KB)

10.
Mehanizmi odločanja v luči financiranja EU ter njenih razvojnih politik pri pridobivanju nepovratnih sredstev
Silvo Rep, 2016

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Ključne besede: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh