1. |
2. |
3. Upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hribSara Regina, 2018 Opis: Učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave je ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, ta pa je nepogrešljiva za človeka. Rastline in živali nam nudijo različne ekosistemske storitve, kot so proizvajanje kisika in poraba ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zagotavljanje hrane in še bi lahko naštevali. V Sloveniji imamo, kljub svoji majhnosti, veliko zavarovanih območij, ki so zaščitena tako z evropsko kot tudi z nacionalno in lokalno zakonodajo. Kot širša zavarovana območja štejejo krajinski parki, za katere Zakon o ohranjanju narave predvideva, da se jih upravlja po modelu javnega zavoda, režijskega obrata ali koncesije, pri čemer je koncesionar lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Primera upravljanja prek režijskega obrata v Sloveniji nimamo, druga dva pa imata vsak svoje prednosti in slabosti. V nalogi smo na podlagi analize treh primerov proučili vse načine upravljanja, ki so prisotni v praksi: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib upravlja koncesionar, ki je oseba javnega prava, Krajinski park Sečoveljske soline pa upravlja koncesionar, ki je zasebna družba, Krajinski park Ljubljansko barje ima za upravljavca javni zavod, ki ga je ustanovila država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. V nalogi smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali je izbrani model upravljanja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najprimernejši. Rezultati analize so pokazali, da ima vsak od modelov svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (644,25 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Vpliv združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo Republike Slovenije na učinkovitost nadzora pravilnosti obdavčevanja pri davčnih zavezancihMaja Rozman, 2016 Opis: Z združitvijo Davčne in Carinske uprave RS je vlada želela doseči racionalizacijo procesov, ki se izvajajo v obeh upravah; optimizacijo stroškov delovanja upravnih organov in zagotavljanja učinkovitega pobiranja obveznih dajatev. Republika Slovenija je tako dobila močan nadzorni organ, ki veliko pozornost namenja tudi preventivnim aktivnostim. Z združitvijo obeh uprav se je uresničil tudi cilj racionalizacije izvajanja postopkov v državnih organih, optimizacije stroškov in boljšega izkoristka kadrovskega potenciala. S poenotenjem kontrolnih mehanizmov in zbirk podatkov je omogočen celovit in kakovosten pregled nad zavezancem. Cilj združitve obeh uprav je vzpostaviti sodobno organizirano finančno upravo. Finančna uprava RS mora zagotavljati izvajanje sprejete zakonodaje o obdavčenju tako, da bo pobiranje dajatev sledilo načelu prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti zavezancev. Na drugi strani pa je bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor in ukrepanje pri tistih zavezancih, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v rokih in v skladu z zakonom. Učinki združitve vplivajo na opravljanje nalog, ki jih izvaja Finančna uprava RS. To pomeni zmanjševanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, možnost dostopa in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov. Slednje omogoča celovito in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev. Finančna uprava RS je bolje organizirana in pri delu učinkovitejša. Z organizacijskega vidika je prišlo do združitve organizacijskih enot, ki opravljajo istovrstne naloge;s tem je izkoristek zaposlenih učinkovitejši.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,79 MB) |
10. Uporaba brezpilotnih letalnikov in zasebnostJanez Obran, 2017 Opis: Moderna doba je s hitrim tehnološkim razvojem zelo razširila uporabo brezpilotnih letalnikov. Njihova uporaba se je postopoma s prvotnega obrambno-varnostnega področja razširila na civilno-komercialno področje. Brezpilotni letalniki namreč pripomorejo k učinkovitosti določenih opravil in dejavnosti, s čimer razbremenijo človeka. Na drugi strani pa prinaša njihova uporaba številna tveganja in nevarnosti, ki pomenijo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do prostorske, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Uporaba brezpilotnih letalnikov mora biti zato ustrezno normativno urejena in mora ustrezati ustavnopravnim standardom varstva zasebnosti. Na relaciji ukrepa in cilja je tako treba pretehtati in poiskati pravo sorazmerje med varnostjo državljanov na eni strani in človekovo pravico do zasebnosti na drugi strani. Zato je pomembno, da se pri analiziranju veljavnih predpisov sledi načelu sorazmernosti, opravi test legitimnosti in v nadaljevanju strogi test sorazmernosti, ki pokaže pravo sorazmerje in potrdi ali pa ovrže ustavno dopustnost posegov v pravico do zasebnosti. Za doseganje in učinkovito zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja lahko policija pri opravljanju določenih nalog uporablja brezpilotne letalnike. Vsak poseg v zasebnost pa je lahko le tolikšen, da se zagotovi pričakovana stopnja varnosti.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,47 MB) |
