Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Skozi magistrsko delo smo predstavili razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu. V magistrskem delu smo se v zaključku osredotočili na preučevanje razmerja med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu na področju zdravstva in socialnega varstva. Pri tem smo naleteli na glavni problem, in sicer da raziskav na izbrano tematiko za področje zdravstva in socialnega varstva ni. To nam je otežilo raziskavo, zato smo iskali podobnosti in razlike v splošnih načelih. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu je v Sloveniji v slednjih določbah točno določeno. Tako ZKolP in ZDR-1, ki sta tudi osnova za sestavo kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva, natančno določata, v katerih primerih je možno pravice delavcev urediti ugodneje ali manj ugodneje. Ugotovili smo tudi, da imamo v RS delovnopravno ureditev dobro urejeno. Delovnopravno ureditev Slovenije smo primerjali z Italijo in Veliko Britanijo. Slovenija ima podobno pravno ureditev kot Italija, se pa slovenska delovnopravna ureditev močno razlikuje od delovnopravne ureditve v Veliki Britaniji. Poklici v zdravstvu in socialnem varstvu se razlikujejo od drugih poklicev. Poleg zakonov in predpisov o zaposlovanju morajo zdravstveni in socialni delavci upoštevati še številna pogajanja, da lahko izboljšajo delovne pogoje. Obsežna uporaba delovnopravne zakonodaje pa lahko postopoma oslabi upoštevanje kolektivnih pogodb, zakonov, smernic in predpisov na področju zdravstva in socialnega varstva.
Ključne besede: zakon, kolektivna pogodba, kolektivno pogajanje, zdravstvo, socialno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 39; Prenosov: 0
Celotno besedilo (734,03 KB)

Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 36; Prenosov: 0
Celotno besedilo (803,97 KB)

Opis: Pričujoče delo temelji na predstavitvi projekta za vzpostavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, v kateri bodo na usklajen in učinkovit način celostno obravnavani otroci, žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi. Projekt odlikuje celovit pristop, kjer bodo na enem mestu združeni vsi strokovni sočasni kazenskopreiskovalni postopki ter nudena strokovna psihosocialna in terapevtska pomoč ter podpora v otrokom varnem in prijaznem okolju za zmanjšanje in preprečevanje sekundarne viktimizacije ter morebitnih dolgotrajnih posledic. S tem bo vzpostavljen okvir, v katerem se bodo krepile in povezovale dobre prakse, širila načela za ustrezno podporo in zaščito otrok ter njihovih pravic in delovanje v smeri otrokovih najboljših koristi. Povečati je treba zavedanje in potrebo po ključni vzpostavitvi otrokom prijaznih služb in po otrokom prijazni obravnavi ter učinkovitem odzivanju na pravni osnovi, torej po otrokom prijaznem pravosodnem sistemu, za preprečevanje ponovnih travmatičnih izkušenj. V ta namen se je pokazala potreba po pripravi novega Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, ki je osnova za vzpostavitev Javnega zavoda Hiša za otroke. Učinkovita udeležba otrok v sodnih postopkih je ključna za izboljšanje delovanja pravosodja, glavno vodilo pa je spoštovanje otrokovega dostojanstva, svobode in enakega obravnavanja. Kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje in spolne zlorabe, sodijo med najhujše oblike nasilja nad otroki. V prihodnosti je treba omogočati izvajanje aktivnosti in sprejemati še bolj učinkovite ukrepe, neposredni učinek teh ukrepov pa je dvig ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o razširjenem obstoječem družbenem problemu. Slovenija je z uvedbo projekta in vzpostavitvijo Hiše za otroke naredila velik korak naprej v smeri reševanja obravnavane problematike, sistem pa bo treba vzdrževati z dobrimi mehanizmi podpore, z upoštevanjem smernic za prijazno obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ustreznim dostopom do sodnega varstva in temeljito obravnavo. Otrokom je treba omogočiti enake možnosti in življenje brez nasilja.
Ključne besede: nasilje nad otroki, celostna obravnava, sekundarna viktimizacija, otrokom prijazno pravosodje, forenzični intervju
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Ključne besede: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 388; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«.
Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,00 MB)