1. |
2. Solidarnost držav članic med emigrantskim pravom in načelom nevračanjaSabina Nepužlan, 2017 Opis: Diplomsko delo pod naslovom Solidarnost držav članic med migrantskim pravom in načelom nevračanja je raziskovalno delo, ki predstavlja začetek težnje po stalni ureditvi migracijskega prava in prvih korakih, ki so pokazali, da je potreben celostni pristop. Pot oblikovanja zakonodaje se do danes ni končala in je v delu predstavljena iz nacionalnega vidika in skupnega evropskega prostora. Kot so nakazale že številne raziskave,je najboljša pot zavrnjenih prosilcev za azil pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker pa poudarjamo načelo nevračanja,je prikazan kronološki vrstni red sodb, ki jih je sodišče obravnavalo do konca leta 2016. Odločitve sodišča so živ organizem, ki se je oblikoval skladno z vsemi aktualnimi spremembami, tako z uvedbo pilotnih sodb, kot sta Ališić in drugi proti Sloveniji ter Kurić proti Sloveniji, kot s strogim neodobravanjem kolektivnih izgonov, saj naj bi bila vsakomur zagotovljena individualna obravnava. Dodano vrednost predstavljajo dosedanje ocene in raziskovanje, ki omogočajo statistični vpogled in kljub vse podrobnejši ureditvi še vedno nakazujejo na pravne vrzeli, predvsem v obliki prenosa ali izogibanja odgovornosti. Opredelitev do raziskovalnega dela je zaokrožena z mislimi, ki so sledile prebiranju in pisanju.
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 63; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. |
4. Varovanje premoženja in ljudi v delovnih organizacijah in poslovnih subjektih - nedržavna oblika varovanjaLuka Lužar, 2019 Opis: Varnost postaja v vse bolj globaliziranem svetu dobrina. Z naraščanjem varnostnih izzivov, med katere lahko štejemo migracije, podnebne spremembe, finančne krize, oborožene konflikte, družbeno neenakost idr., postaja zagotavljanje varnosti; zmanjšajo življenje v varnem okolju je temeljna človekova pravica, svojevrsten izziv. Za normalno in kakovostno življenje je potreben občutek varnosti, ki nam omogoča, da lahko normalno funkcioniramo in živimo v družbi. Država s svojimi institucijami (vojska, policija, carina ...) sicer zagotavlja določeno stopnjo varnosti, vendar je pri tem omenjena tako s kadrovskimi kot tudi finančnimi sredstvi. Varnost postaja vse bolj cenjena in ker je država pri njenem zagotavljanju omejena, so se pojavili ponudniki, ki proti plačilu posamezniku zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, kot jo lahko pričakujejo s strani države. Seveda se pri tem pojavi vrsto dilem - od kakovosti varnostnih storitev pa do varovanja človekovih pravic in svoboščin. Določena stopnja varnosti zahteva, da se odrečemo določeni stopnji svobode, kar ima lahko hitro za posledico raznovrstne zlorabe, zato je zelo pomembno, da ima država primat nad nadzorom in da je izvajanje tovrstnega varovanja kakovostno in učinkovito normirano, da se možnosti zlorab zmanjšajo na minimum. Le jasna pravila igre zasebnovarnostnih podjetij in njihovih zaposlenih, skupaj z varnostnimi institucijami, ki so pod okriljem države, omogočajo in pripomorejo h kakovostnejšemu življenju posameznikov, poslovnim subjektom in delovnimi organizacijami pa omogoča konkurenčno prednost pred konkurenti, saj tako poslujejo v varnem okolju, s čimer se osredotočajo na njihovo osnovno dejavnost, tj. skrb za zaposlene in kovanje dobička.
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 5
Celotno besedilo (813,04 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
