Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 797
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Kršitev ustavne pravice do dedovanja
Mojca Kovačič, 2021

Opis: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Ključne besede: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (886,25 KB)

4.
Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji
Sandi Vrbanić, 2022

Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 35; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporih
Stanislav Strajnar, 2022

Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 64; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanja
Nuša Otorepec, 2022

Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh