1. Uporaba ekonomske diplomacije za privabljanje visokokakovostnih tujih investicij v Kneževini Monako : magistrsko deloAnže Lemež, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje uporabo ekonomske diplomacije za privabljanje visokokakovostnih tujih investicij v Kneževini Monako. Obravnava edinstven gospodarski model Monaka, ki kljub omejenim naravnim virom temelji na turizmu, finančnih storitvah in trajnostnih tehnologijah. Osrednji cilj dela je analiza monaških strategij ekonomske diplomacije in ocena njihove uporabnosti v kontekstu Republike Slovenije. Raziskava vključuje zgodovinsko in primerjalno analizo, pri čemer poudarja uspešne prakse Monaka na področju privabljanja investicij, kot so ugodni davčni režimi, razvoj finančnih storitev in podpora poslovnim investitorjem. Z uporabo študije primera in intervjujev z deležniki iz Monaka in Slovenije naloga razkriva ključne dejavnike, ki prispevajo k uspehu monaške ekonomske diplomacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da Monako svoje uspehe dolguje integraciji gospodarskih in diplomatskih strategij, osredotočenosti na trajnostne investicije in učinkoviti promociji na mednarodnem prizorišču. Na tej podlagi delo ponuja konkretna priporočila za krepitev ekonomske diplomacije v Sloveniji, vključno z izboljšanjem davčne politike, večjo podporo investitorjem in strateško promocijo ključnih gospodarskih sektorjev. Delo prispeva k razumevanju učinkovite uporabe ekonomske diplomacije v majhnih državah ter odpira možnosti za nadaljnje raziskave in implementacijo inovativnih pristopov. Rezultati so relevantni za akademsko skupnost, oblikovalce politik in širšo javnost, saj izpostavljajo potencial ekonomske diplomacije za spodbujanje trajnostnega razvoja in gospodarske konkurenčnosti.
Ključne besede: ekonomska diplomacija, visokokakovostne tuje investicije, Kneževina Monako, davčne spodbude, trajnostne investicije, mednarodno sodelovanje, majhne države, finančne storitve, privabljanje investitorjev, strategije gospodarskega razvoja
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 99; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. Kršitev človekovih pravic kot posledica arbitrarnosti državnih organov : magistrsko deloLaura Gril, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Ključne besede: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,85 MB) |
3. Formiranje iranskega šiitskega polmeseca – zloraba mehke moči Islamske Republike Iran? : doktorska disertacijaNina Kos, 2025, doktorska disertacija Opis: Islam temelji na konceptu družbene pravičnosti in enakosti, ki je bil tudi najbolj zaslužen za splošno priljubljenost in hitro širitev vere med prebivalstvom. Več kot štiri desetletja po strmoglavljenju monarhije in ustanovitvi Islamske republike Iran svet ni priča spodletelemu poskusu institucionalizacije šiitske islamske ideologije v Iranu, temveč spodletelemu poskusu osebne vizije ajatole Homeinija in režima, ki sistematično krši temeljne človekove pravice. Začetni del disertacije temelji na analizi zgodovine držav Bližnjega vzhoda, ki je ključna za razumevanje današnje politike držav v regiji in razmerja med državnimi centri moči. Iran, ki je vse od časa Islamske revolucije leta 1979 obljubljal svojim državljanom in širši šiitski skupnosti skupen boj proti socialnim in drugim krivicam ter krepitev skupne, šiitske identitete, je danes glavni krivec za razgradnjo državniškega sistema in vrednot. Osrednji del disertacije tako opredeljuje vlogo Islamske revolucije in njen vpliv na formacijo šiitskega polmeseca v regiji ter analitično obravnavo uporabe sredstev mehke moči IRI, ki ustvarjajo varnostno dilemo in povečujejo sektaške napetosti v regiji. V zaključnem delu s študijo in upoštevanjem mnenj analitikov ocenimo možnosti dolgoročnega obstoja Islamske republike Iran in geopolitične posledice vojne v Gazi na regijo Bližnjega vzhoda.
Ključne besede: Iranska islamska revolucija, islamsko pravo, Univerzalna deklaracija človekovih pravic, mehka moč, šiitski polmesec
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 460; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,50 MB) |
4. Omejitve pri stavki javnih uslužbencev v državnih organih : magistrsko deloMira Mendaš, 2025, magistrsko delo Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«.
Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,00 MB) |
5. Obvladovanje množice na protestnih shodih : magistrsko deloMatjaž Caserman, 2025, magistrsko delo Opis: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj.
Ključne besede: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 31
Celotno besedilo (894,06 KB) |
6. Etični vidik daril javnim uslužbencem : magistrsko deloAnita Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali etični vidik daril javnim uslužbencem ter analizirali obstoječo zakonodajo. Osredotočili smo se na vpliv sprejemanja in dajanja daril, na nepristranskost, integriteto in zaupanje v javne institucije. V raziskavi smo obravnavali potrebo po seznanitvi in boljšem ozaveščanju zaposlenih o etičnih načelih ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora in sankcij. Kot primer dobre prakse smo analizirali Dansko, ki velja za najmanj koruptivno državo, ter raziskali dejavnike njenega uspeha. Uporabljene raziskovalne metode vključujejo opisno, razlagalno, normativno, primerjalno in sociološko metodo. Ključne ugotovitve kažejo, da trenutna zakonodaja sicer opredeljuje jasna pravila. Ozaveščenost javnih uslužbencev o teh pravilih ni zadostna, kar potrjuje potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju. Pogosto se tudi uslužbenci sklicujejo na vodstvo – zakaj bi se sami držali pravil glede »malenkosti«, če tudi zadeve v vodstvu niso obravnavane in so pogosto prikrite? To kaže na nujnost, da vodstvo prevzame odgovornost in postavi jasen zgled z doslednim etičnim ravnanjem, saj bo le tako lahko ustvarilo kulturo integritete, ki se bo prenesla na vse ravni organizacije. Na podlagi analize danskega sistema predlagamo vzpostavitev jasnih smernic, sistematičnega izobraževanja, obveščanja ter učinkovitega nadzora in ustrezne sankcije. Začeti se mora pri vrhu, pri vodstvu, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture vrednot znotraj javnega sektorja. Vodstvo bi moralo biti zgled integritete, transparentnosti in etičnega ravnanja. Z vzpostavitvijo jasnih smernic in doslednim upoštevanjem etičnih načel lahko vodstvo spodbudi enake vrednote med zaposlenimi. Le z jasno opredeljenimi vrednotami in odgovornim vodenjem lahko učinkovito vzpostavimo kulturo, ki se uspešno bori proti neetičnosti in krepi zaupanje javnosti.
Ključne besede: etika, javni uslužbenci, darila, korupcija, nepristranskost
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 37
Celotno besedilo (522,25 KB) |
7. Ureditev pravnega stanja nelegalnega objekta : magistrsko deloAndraž Medvešek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu, ki temelji na teoretičnem raziskovanju, smo obravnavali načine ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji. Namen raziskovanja področja ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov je vsebinska proučitev zakonskih določil Gradbenega zakona, s katerimi je zakonodajalec določil pogoje za ureditev pravnega stanja nedovoljenih objektov, s težiščem poglobljenega raziskovanja na postopkih legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Poglavitni cilj raziskovanja magistrskega dela je podaja obsežnejše razlage vsebinske ureditve zakonskih določb postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki bodo v pomoč širšemu krogu uporabnikov. Pomemben cilj raziskovanja je tudi analiza zakonske določbe, ki ureja postopek legalizacije nelegalnega objekta, s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja z vidika skladnosti določbe z Ustavo Republike Slovenije. Predstavili smo vrste nedovoljenih objektov in umestili nelegalne objekte v širši pojem nedovoljenih objektov ter opredelili tipe nelegalnih objektov, katerih ureditev pravnega stanja je lahko predmet obravnavanih postopkov. V nadaljevanju smo predstavili vse postopke ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po veljavni gradbeni zakonodaji ter predstavili načine in primere uporabe le teh v praksi. V osrednjem delu raziskovanja smo podrobneje obravnavali določbe postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Na osnovi predhodno zbrane strokovne literature, sodne prakse in pojasnil ter usmeritev resornih ministrstev smo za posamezne zakonske določbe podali pojasnila. Postopek legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pa smo analizirali z vidika ustavnosti in zakonitosti določbe. V zaključnem delu smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja magistrskega dela in izpostavili učinkovit inšpekcijski nadzor nad gradnjo kot nujen ukrep preprečevanja nadaljnjih nelegalnih gradenj.
Ključne besede: nedovoljena gradnja, nelegalna gradnja, Gradbeni zakon, legalizacija, odločba o legalizaciji, dovoljenje za objekt daljšega obstoja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,81 MB) |
8. Slovenske katoliške misije in njihova skrb za Slovence po Evropi : magistrsko deloKatarina Malovrh, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenske katoliške misije s svojim delovanjem predstavljajo znaten pomen pri ohranjanju slovenske identitete, kulture in slovenskega jezika. Slovenski izseljenski duhovniki se poleg pastoralne oskrbe zavzemajo za ohranjanje skupnosti Slovencev v tujini. To udejanjajo s praznovanjem državnih praznikov, s tematskimi dogodki, z osebnimi pogovori in drugimi srečanji. Raziskovanja smo se lotili objektivno, izhajali smo iz kvalitativnih raziskav. Analizirali smo bistveno literaturo in verodostojne vire. Zanimali so nas poglavitni razlogi za selitev Slovencev v tujino in spremembe skozi čas. Proučili smo, kje v Evropi in na kakšen način so se razvile slovenske katoliške misije. Raziskali smo njihovo delovanje v številnih evropskih mestih, največkrat prestolnicah. Ugotovili smo, da so v različnih sestavah. Večina izmed njih ima stalno prisotnega slovenskega izseljenskega duhovnika, ki po potrebi obiskuje tudi druge slovenske skupnosti v župnijah. Natančno smo analizirali slovenske katoliške misije in razčlenili izzive, s katerimi se soočajo. Rezultati so pokazali, da ključni pomen pri reševanju tovrstnih izzivov predstavljajo slovenski izseljenski duhovniki. Ugotovili smo, da Slovencem v tujini slovenske katoliške misije predstavljajo dragocen doprinos v njihovem življenju. Zavedajo se vrednosti poslanstva slovenskih izseljenskih duhovnikov. Nazadnje smo raziskali, kakšna je naveza med Republiko Slovenijo ter v njenem imenu državnimi organi in slovenskimi katoliškimi misijami v Evropi. Razjasnili smo, da se Republika Slovenija, domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja, zaveda pomena slovenskih katoliških misij in da skrbno neguje ter vzdržuje stike s Slovenci izven domovine. Skozi potek raziskovanja smo ocenili, da je obravnavana vsebina dokaj specifična in v tem smislu neraziskana. Uporabnost raziskave služi raziskovalcem širšega področja družbenih ved ter vsem vedoželjnim študentom. Izvirnost informacij je koristna strokovnjakom na državni ravni, slovenski katoliški verski skupnosti in nenazadnje vsem Slovencem širom sveta.
Ključne besede: Slovenske katoliške misije, konzulat, Evropa, Slovenci v tujini, izseljenci, narodna identiteta
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 383; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. Pot do nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu (2024-2025) : magistrsko deloJovana Ivanović, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenija kot mala država je v svojih 32 letih samostojnosti ustvarila velike diplomatske dosežke ter sam razvoj diplomacije. Pot k razvoju multilateralne diplomacije se je začela 22. maja 1992 s pridružitvijo Organizaciji združenih narodov. Prva priložnost za utrditev Slovenije kot subjekta v mednarodnih odnosih je sledila šest let po priznanju, saj je postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 1998−1999. Nestalno članstvo se je izkazalo kot uspešno, saj je Slovenija v naslednjih letih postala članica NATA in EU, za tem je sledilo predsedovanje OVSE, MČV ter Odboru guvernerjev Mednarodne agencije IAEA, ki velja za eno izmed temeljnih multilateralnih mehanizmov za zagotavljanje globalne varnosti in miru. Sledilo je uspešno predsedovanje Svetu EU ter Odboru ministrov SE. Slovenija je bila tako v prvih dveh desetletjih samostojnosti deležna več zelo pomembnih multilateralnih projektov in krepila svojo diplomatsko mrežo po svetu. Sledilo je nekaj let zatišja ter neuspešna kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2012−2013. Prav tako se niso odpirala nova diplomatska in konzularna predstavništva, kar je pomenilo prekinitev širitve slovenske diplomatske mreže. Slovenija se je na prizorišče mednarodnih odnosov vrnila v letu 2022 z nepričakovano kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024−2025. Odločitev za kandidaturo je bila izjemno pogumna, saj se svet nahaja v izjemno slabih varnostnih razmerah in odnosih med poli. Slovenija je v kandidaturo vstopila zelo samozavestno ter z dobro pripravljenimi diplomatskimi strategijami in odločnostjo za uspeh. Povrnila je napore v napredek diplomacije, krepitev diplomatskih odnosov ter širjenje diplomatske mreže po celem svetu, predvsem na do zdaj slabo pokrivano področje Afrike. Za uspešno vodenje nestalnega članstva je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve vzpostavljena Projektna enota, ki pomaga pri pripravi programa ter sodelovanja s preostalimi stalnimi in nestalnimi članicami. Rezultati nestalnega članstva bodo razvidni po končanem mandatu. Zelo pomembna bo sposobnost slovenske diplomacije za ponotranjenje pridobljenih izkušenj, nadaljevanje širjenja diplomatske mreže ter obstoj Slovenije in sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, Organizacija združenih narodov, OZN, Varnostni svet, lobiranje, nestalno članstvo, kandidatura, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 536; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,61 MB) |
10. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 459; Prenosov: 25
Celotno besedilo (720,74 KB) |
