Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 100 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadišča
Mihaela Smrdel, 2017

Opis: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 501; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (751,43 KB)

92.
Protiteroristični ukrepi Evropske Unije
Miran Šribar, 2018

Opis: V varnostnih strategijah večine držav sodobni terorizem izstopa kot glavna grožnja nacionalni in mednarodni varnosti. Prav iz navedenih ugotovitev izhaja potreba po sprejemanju ukrepov preprečevanja v okviru boja proti terorizmu, ki morajo temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju Evropske unije in obravnavo temeljnih vzrokov terorizma. Ukrepi naj bi v tudi preprečili novačenje k terorizmu, bolje zaščitili morebitne tarče, preganjali in preiskovali člane obstoječe mreže terorističnih organizacij ter izboljšali našo sposobnost, da se odzovemo na posledice terorističnih napadov in z njimi upravljamo. Terorizem je globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, če želimo izboljšati varnost državljanov Evropske unije, ubraniti temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava. Vendar pa morajo ti ukrepi hkrati zagotavljati spoštovanje in zaščito človekovih pravic, obstoj pravne države in demokracije.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 484; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (300,20 KB)

93.
Manjšinska politika Evropske Unije in Sveta Evrope
Milena Kalan, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava manjšinsko politiko v Evropski Uniji (v nadaljevanju EU) in v Svetu Evrope (v nadaljevanju SE). Preko teoretičnih izhodišč in predpostavk ter analize primerov smo dokazali, da manjšinska politika EU in SE ne temelji na nedvoumnih in jasnih normah, ki bi jih morale države članice spoštovati na področju varstva manjšin. V Evropi zaradi tega ni celovitega manjšinskega varstva. Manjšinska politika je v državah članicah deležna različne razlage, kar omogoča različen pristop do manjšinskega varstva na vseh področjih. V Evropi je še vedno problem, kako vsem ljudem, posameznikom in skupinam, zagotoviti dejansko enakost ne glede na narodnostno ali etnično poreklo, jezik in vero. Nerešena manjšinska vprašanja lahko povzročijo konfliktne situacije in resno ogrozijo varnost in mir. Ravno nevarnost destabilizacije miru je povzročila, da države težijo k temu, da postanejo mesto za dogovarjanje in reševanje sporov v zvezi z manjšinami. Današnji številni migracijski tokovi, ki prihajajo v Evropo, bodo v prihodnosti spremenili sestavo prebivalstva v Evropi. Tudi zaradi tega mora manjšinska politika vsebovati jasne in nedvoumne norme, ki narekujejo njeno izvajanje in spoštovanje. Države članice bodo morale do te problematike pristopati na enak način, da ne bo prihajalo do razhajanj v zaščiti manjšin na evropskih tleh.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

94.
Legalizacija nedovoljene gradnje
Metka Metka Trofenik, 2018

Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (755,16 KB)

95.
Mehanizmi odločanja v luči financiranja EU ter njenih razvojnih politik pri pridobivanju nepovratnih sredstev
Silvo Rep, 2016

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Ključne besede: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 408; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

96.
Častni konzuli Republike Slovenije v tujini - postopek imenovanja
Mateja Židanek, 2018

Opis: Institut častnega konzularnega funkcionarja je v zadnjih nekaj letih doživel preobrat. Častni konzularni funkcionarji so v samih začetkih razvoja bili zgolj predstavniki trgovcev,danes pa predstavljajo eno najpomembnejših in najvidnejših funkcij v diplomatsko-konzularni mreži.Funkcija je sama po sebi izjemno privlačna za posameznike, predvsem zaradi blišča in časti, ki jo posamezniki z imenovanjem pridobijo, po drugi strani pa države stremijo k širjenju svoje konzularne mreže s ciljem po vse večji zastopanosti.Zastopanost po svetu država zagotavlja skozi svojo diplomatsko-konzularno mrežo. Dandanes je zastopanje države drago, še zlasti za male države kot je Republika Slovenija, saj predstavlja velik strošek.Častni konzularni funkcionarji svojo funkcijo opravljajo brezplačno, zato so zelo priročna rešitev v smeri krepitve diplomatsko-konzularne mreže.Častni konzularni funkcionarji so navadno državljani države sprejemnice, ki zastopajo državo pošiljateljico in njene državljane, zato je ureditev njihovega položaja in delovanja izjemno pomembna. Izbira in postopek izbire ustreznega kandidata za častnega konzularnega funkcionarja sta ključnega pomena. Jasna, zakonsko opredeljena merila in kriteriji postopka za izbiro kandidata so osnoven pogoj za izbiro primerne osebe, ki bo državi veliko pripomogla pri doseganju ciljev na mednarodnem področju. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) je častnim konzularnim funkcionarjem namenila celotno III. poglavje, vendar se je treba zavedati, da je v času sprejema Dunajske konvencije o konzularnih odnosih glede instituta častnih konzularnih funkcionarjev prevladovalo stališče fakultativne narave. Danes, ko je mreža častnih konzularnih funkcionarjev v svetu vse bolj razširjena, bi bilo nedvomno smiselno razmisliti o posodobitvi oziroma dopolnitvi pravnih aktov na mednarodnopravni ravni.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 513; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (953,51 KB)

97.
Primerjava protokolarnega dogodka - vhodni in izhodni obisk predsednika vlade
Marjanca Fortuna, 2017

Opis: Protokol je poseben pojem v mednarodnih in tudi medčloveških odnosih. Področje je kljub vsemu še dokaj neraziskano, predvsem z vidika obiskov predsednikov vlad in težnje sklepanja strateških partnerstev med državami.Poseben poudarek smo namenili predstavitvi niza pravil, ki veljajo v protokolu in jih je treba spoštovati pri izvedbi protokolarnih obiskov, hkrati pa smo skušali prikazati tudi razlike, do katerih prihaja ob izvedbi uradnega obiska predsednika vlade pri nas in v drugi državi.Poleg predstavitve protokola in predvsem bilateralne diplomacije magistrsko delo zajema tudi predstavitev pomena sklepanja strateških partnerstev med državami. Le-ta predstavljajo pomemben politični vzvod za krepitev in poglabljanje bilateralnih odnosov, ki omogočajo nastanek novih matric delovanja in sodelovanja. Delo prav tako zajema vključenost gospodarske delegacije v obisk predsednika vlade, kar uradni obisk naredi zanimivejši za gospodarstvo in politiko, predstavnikom delegacije pa prinaša možnost večjega sklepanja poslov v prihodnje. V empiričnem delu naloge smo preko primerjave dveh uradnih obiskov predsednikov vlad prikazali vidike organizacije tovrstnih obiskov ter težnjo obiskov, ko gre za srečanje držav, med katerimi so sklenjena strateška partnerstva.Ključni prispevek k znanosti in stroki naloge predstavlja dejstvo, da smo skozi analizo ugotovili, da strateška partnerstva delajo uradne obiske konkretnejše in operativno ter vsebinsko močnejše.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

98.
Vloga in razvoj prostovoljnega gasilstva v Sloveniji na primeru občine Kamnik
Marjan Semprimožnik, 2017

Opis: Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno delovanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država,je dejavnost humanitarne narave. Gasilske organizacije v Sloveniji delimo na poklicne in prostovoljne. Predmet proučevanja v nalogi so predvsem prostovoljne gasilske organizacije. Prostovoljne gasilske organizacije se ustanavljajo, organizirajo in delujejo po Zakonu o gasilstvu in Zakonu o društvih. Za operativno organiziranost gasilskih enot sta pomembna dva predpisa, in sicer Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,reševanje in pomoč ter Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Gasilstvo proučujem z vidika praktičnega primera organiziranja gasilstva v občini Kamnik. Namen in cilj proučevanja je analiza realnega stanja gasilstva v Sloveniji, podrobneje v občini Kamnik, ki deluje na prostovoljni bazi. Proučevanje je usmerjeno v pregled in analizo zakonskih podlag za delovanje gasilstva na splošno, konkretnejši primer občine Kamnik pa predstavlja delovanje v praksi. Cilj diplomskega dela je predstaviti gasilstvo v Sloveniji kot eno največjih nevladnih organizacij, njegov pomen in splošno družbeno korist tako pri varovanju ljudi kot tudi premoženja. Predmet diplomskega dela sta podrobna proučitev združevanja, natančneje združevanja v gasilska društva in pomen gasilstva v družbi. V nalogi dokazujem, da je zakonska ureditev prostovoljnega gasilstva v Sloveniji popolna in da prostovoljno gasilstvo pomembno prispeva k varovanju ljudi in premoženja. Le s poklicnimi organizacijami ni mogoče zagotavljati tovrstne dejavnosti v enakem obsegu za celotno prebivalstvo oziroma za celotno območje države.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 474; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (850,32 KB)

99.
100.
Upravičenost spreminjanja upravnih aktov po nastopu pravnomočnosti
Nataša Jakobčič, 2017

Opis: Magistrsko delo z naslovom Upravičenost spreminjanja upravnih aktov po nastopu pravnomočnosti obravnava sistem spreminjanja pravnomočnih upravnih aktov, ki velja v Republiki Sloveniji. V upravnem postopku se odloča o javnopravnem razmerju med posameznikom in državo, upravni akt, s katerim se stranki prizna določeno pravico ali naloži obveznost, pa je temelj nastanka takega upravnopravnega razmerja. Za posameznika ima pravnomočen upravni akt največjo pravno in dejansko vrednost, saj je namen pravnomočnosti doseči nespremenljivost upravnega akta,ki pripomore k zagotavljanju pravne varnosti posameznika in pravnega reda. Celotna ureditev upravnega postopka temelji na devetih temeljnih načelih, katerih dosledno spoštovanje in upoštevanje je ključno za pravilno razumevanje posameznih procesnih pravil, da ne prihaja do njihovih kršitev. Ker so najtežje in najbolj grobe kršitve procesnih pravil upravnega postopka najpogostejši razlogi, zaradi katerih sme upravni organ pod točno določenimi pogoji poseči v pravnomočen upravni akt in ga spremeniti, smo v prvem delu analizirali temeljna načela upravnega postopka. S pravnomočnostjo postane upravni akt relativno nespremenljiv, zato smo v drugem, osrednjem delu obravnavane tematike analizirali vsa štiri izredna pravna sredstva, s katerimi je dopustno spremeniti pravnomočen upravni akt. Prav tako smo proučili razloge, ki opravičujejo spremembo pravnomočnega upravnega akta, ob tem pa ugotavljali, ali je sprememba upravnega akta po nastopu pravnomočnosti sploh upravičena z vidika načela zaupanja v pravo. V tretjem delu smo povzeli nekaj zadev Vrhovnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS, v katerih sta presojali pravilnost in zakonitost upravnih odločitev o izrednih pravnih sredstvih.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 423; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (943,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh