Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 100 / 691
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Analiza javnega in zasebnega zdravstvenega varstva v Sloveniji
Špela Pikelj, 2018

Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 776; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

92.
Varstvo osebnih podatkov pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EU
Gregor Ovijač, 2017

Opis: V magistrskem delu je obravnavano varstvo osebnih podatkov pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EU. V uvodu je predstavljena normativna ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji in EU ter razvoj varstva osebnih podatkov na tem področju. Pri tem so še posebej podrobno predstavljeni Uredba (ES) 883/2004, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Listina o temeljnih pravicah EU, Direktiva (ES) 95/46, Uredba (ES) 2016/679, Evropska konvencija o človekovih pravicah itd. Poleg tega pa so navedene tudi ustavne določbe in ustavna načela v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja (temeljna načela, zgodovina, dejavnosti, ustavna pravica do pokojnine, zavarovanci, prispevki, področje matične evidence, obdelava osebnih podatkov, vrsta pravic, postopek uveljavljanja pravic, področje upravljanja z dokumentarnim gradivom) in varstvo osebnih podatkov znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glavni del naloge se nanaša na predstavitev standardov EU pri prenosu osebnih podatkov v sistemu mednarodnega zavarovanja in primerjava teh standardov s standardi, ki jih spoštuje ZPIZ. Tako je predstavljen način obdelave pridobljenih osebnih podatkov ter način njihovega posredovanja tujim nosilcem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Znotraj vseh teh postopkov pa je prikazan način varstva osebnih podatkov in izpostavljenost morebitnim kršitvam. Predstavljene so tudi pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo, in obveznosti zavarovanih oseb.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 695; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

93.
Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krize
Miha Žmavc, 2016

Opis: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 737; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (900,61 KB)

94.
95.
Odnos evropskega sodišča za človekove pravice do pravice do družinskega življenja istospolnih parov
Saša Vodlan, 2017

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je kot glavni varuh človekovih pravic tisto, ki na neki način postavlja lestvico, do kam lahko države eno človekovo pravico omejijo z drugo. Države imajo pogosto težave, kako eno pravico omejiti z drugo, ali pa si to pravico zaradi svoje suverenosti enostavno vzamejo. Težava nastane pri pravicah istospolnih oseb in parov, še posebej ko pride do njihove pravice do družinskega življenja, saj imajo države različne poglede na to, če in do kakšne pravice so istospolni pari sploh upravičeni na državni ravni. Istospolno usmerjene osebe so od nekdaj pereča tema razprav, saj si po mnenju nekaterih ljudi (in oblasti) ne zaslužijo pravnega priznanja, kaj šele pravice do družinskega življenja, zato je toliko bolj pomembno, kakšno je stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče ima namreč med drugim tudi nalogo, da prek svojih sodb podrobneje razlaga pravice iz členov, ki so zapisani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S primerjavo sodb iz različnega časovnega obdobja sem v diplomskem delu skušala predstaviti, kako se je odnos sodišča do pravice istospolnih parov do družinskega življenja skozi leta spreminjal ter kakšen vpliv ima na splošno moralo v evropskem prostoru in ne nazadnje tudi na pravne evropske norme, saj so države članice Sveta Evrope dolžne upoštevati ugotovitve sodišča.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 807; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

96.
Nadzor elektronskih komunikacij in zasebnost
Urban Zepič, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualni problem policije, s katerim se preiskovalci soočajo pri izvajanju prikritega policijskega ukrepa, nadzor elektronskih komunikacij, ko osumljenci za komunikacijo začnejo uporabljati spletne aplikacije, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. V delu posebej poudarjamo korelacijo izvajanja nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju iz 1. točke I. odstavka 150. člena ZKP z ustavno zagotovljeno človekovo pravico do zasebnosti. Poseben poudarek dajemo nadgradnji klasičnega nadzora elektronskih komunikacij, ki je bila predlagana v Zakonu o spremembah Zakona o kazenskem postopku (predlog ZKP-M) in vključuje dodatno možnost uporabe programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije. Skozi celotno nalogo poudarjamo posebnosti izvajanja obeh načinov nadzora elektronskih komunikacij, pravne dvome, ki se pri tem pojavljajo, obravnavamo relevantno sodno prakso, ki se nanaša na poseganje v zasebnost, govorili pa bomo tudi o specifiki zasega digitalnih podatkov. Predlagana uporaba programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije je bila medijsko zelo odmevna. Sprožila je zelo veliko dejanskih dvomov iz vsakdanjega življenja in tudi obilo pravnih dilem. V vsakem primeru smo mnenja, da je trenutna slovenska zakonodaja smiselna in jasna, vendar smo istočasno tudi prepričani, da ne sledi dovolj hitro tehnološkim spremembam, ki so jim pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov priča preiskovalci. Z nekaj dodatnimi pooblastili bi lahko zakonodajo na tem področju naredili boljšo, bolj fleksibilno, predvsem pa učinkovitejšo v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 668; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

97.
Učinkovitost in smiselnost aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na javnih delih
Natalija Šuntner, 2016

Opis: Gospodarska kriza v EU je močno vplivala na povečanje brezposelnosti v državah Evropske unije. V okviru EU so se začrtale skupne smernice politike zaposlovanja, katere so države članice dolžne spoštovani in jih upoštevati pri nacionalni zakonodaji. Glavni namen te naloge je pregled in proučitev politike zaposlovanja, smernic in pravne ureditve. Ugotavljali smo ali APZ sledi zastavljenim ciljem. Podrobneje smo se osredotočili na izvajanje programa javnih del. Slovenija kot članica Evropske unije sledi smernicam in evropski strategiji zaposlovanja. Potrebno si je bilo začrtati prioritete pri reševanju problematike brezposelnosti in urejanju trga dela. Določene kategorije oseb so kljub iskanju zaposlitve prešle v dolgotrajno brezposelne osebe. Povečal se je delež starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb brez izobrazbe in mladih iskalcev zaposlitve. Na trgu dela je še vedno zaznati strukturno neravnovesje. V letu 2011 je Slovenija sprejela Zakon o urejanju trga dela, kateri je bil pozneje dopolnjen in spremenjen. Ukrep aktivne politike zaposlovanja so se začeli načrtovati za večletno obdobje, spremljati in vrednotiti. Vse bolj prehajajo v ospredje pred pasivno politiko zaposlovanja. V ospredje prihajajo predvsem tisti programi aktivni politike zaposlovanja, kateri so namenjeni dolgotrajno brezposelnim in najtežje zaposljivim osebam. Program javnih del je namenjen brezposelnim osebam, ki so več kot eno leto prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelnim osebam omogočijo ponovno socialno vključitev, pridobitev novih izkušenj, znanj. Vzbudijo tudi željo po dodatnem izobraževanju in morebitni menjavi poklica. Hkrati omogočajo razvoj lokalnega okolja in posledično tudi razvoj novih delovnih mest.Koristi javnih del smo podrobneje raziskovali na območju Območne službe Ptuj.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 754; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

98.
Obveščevalna dejavnost v sistemu zgodnjega opozarjanja
Samo Trs, 2016

Opis: Ob hitrem spreminjanju varnostnih razmer je potrebno biti še toliko bolj pripravljen na pojav vseh vrst sodobnih tveganj in varnostnih izzivov, ki bi lahko vplivali na varno počutje, kakovost življenja in odnose med posamezniki, državami in mednarodno skupnostjo. Izhajajoč iz tega sem preučil trenutno strukturo in pripravljenost državnih organov za pravočasno ukrepanje ob pojavu groženj in tveganj nacionalni varnosti. Skladno z navedenim sem preučil nacionalnovarnostni sistem, kako je opredeljen in kot takšen zasnovan za delovanje in ukrepanje ob pojavu varnostnih tveganj in izzivov. V okviru tega sem preučil sodobnost strukturiranja le-tega s težiščem na organiziranju, delovanju in sodelovanju obveščevalnih služb ter ustreznosti le-teh na slovenskem prostoru in kakšen je njihov namen. Pri tem so mi pomagale analize in primerjave z nacionalnovarnostnima sistemoma Slovaške Republike in Izraela ter v intervjujih izražena dejstva, misli in ideje strokovnjakov s tega področja. Pri prepoznavanju obveščevalne dejavnosti sem le-to povezal z zgodnjim opozarjanjem kot možnost pravočasnega ukrepanja pri odkritju pojava morebitnih kriz na različnih področjih družbenega življenja. Skupno, obveščevalna dejavnost in zgodnje opozarjanje, pa sta me vodili k sistemu zgodnjega opozarjanja in ugotavljanju, ali je le-ta organiziran na nacionalnem nivoju, kot je načrtovan v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije(v nadaljevanju ReSNV-1) ali ne in ali obstaja v Sloveniji celosten pristop k zaščiti in zagotavljanju pričakove varnosti državljanov Slovenije. Iz preučevanj sem videl možnost, da bi z reorganiziranjem obveščevalnih služb, boljšim sodelovanjem, boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in s celostnim pristopom lahko vzpostavili učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi bilna strateškem nivoju, v podporo najvišjim odločevalcem pri sprejemanju odločitev o nacionalnih interesih, zaščiti strateških ciljev in zavarovanju le-teh pred morebitnimi krizami.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 761; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

99.
Organizirani kriminal in nezakonite migracije kot grožnja nacionalni varnosti
Elvis Škerban, 2017

Opis: Nezakonito migriranje ljudi preko državne meje je problematika, ki je pereča, nevarna, škodljiva in s katero se je treba ukvarjati, ji posvetiti več pozornosti ter jo v končni fazi odpraviti ali vsaj zmanjšati. Z magistrsko nalogo bomo skušali opozoriti stroko in tudi drugo zainteresirano javnost na to problematiko, na njeno morebitno povezavo z organiziranim kriminalom, na hitrejšo zaznavo pojavnih oblik specifičnih kaznivih dejanj in ne nazadnje tudi na pomanjkljivo varovanje državne meje. V magistrski nalogi smo opisali temeljne pojme, kot so nezakonite migracije, migracije, organizirani kriminal, nacionalna varnost in varnost. Predstavili smo delovanje organiziranega kriminal, kako vpliva na samo kriminaliteto in varnost ter na kakšen način bi lahko predstavljal grožnjo tudi nacionalni varnosti. Opisali smo nekatere najpomembnejše organe v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, ki se ukvarjajo z varnostjo ter skrbijo za pregon organiziranega kriminala in nezakonitih migracij, predstavili in opisali smo najpomembnejše strateške dokumente, ki omogočajo delovanje teh varnostnih organov, opisali in predstavili smo delovanje nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije. Republika Slovenija se je v obdobju od osamosvojitve do danes rešila spon socialistične ureditve k popolni samostojnosti in demokratični ureditvi, kjer vlada ljudstvo, oblast pa je razdeljena na zakonodajalno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Republika Slovenija je zaradi svoje geografske lege bila in bo tudi v prihodnosti predstavljala pomemben del t. i. balkanske poti, po kateri se organizirano dobavlja nelegalno blago najprej v Slovenijo, nato pa z različnimi načini transporta naprej v Evropo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi organizirani kriminal, saj se te poti uporabljajo pri dobavljanju različnega nelegalnega blaga, predvsem prepovedanih drog, orožja, in seveda pri trgovini z ljudmi. Vstop Slovenije v Evropo in posledično v schengenski prostor migracijskih poti ni veliko spremenil, spremenilo pa se je razmišljanje migrantov, saj je Slovenija postala v veliki meri ciljna država, ker je del Evropske unije, kar pa je navsezadnje cilj migrantov - vstop v Evropsko unijo in uživanje socialnih pravic, ki jih ta nudi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 760; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

100.
Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka?
Stojan Auer, 2017

Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 765; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (966,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh