Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 675
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Martina Kos, 2019

Opis: Z uveljavitvijo GZ leta 2018, je jasno navedeno, kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je udeleženec postopka le investitor gradnje, medtem ko so v posebnem ugotovitvenem postopku sodelovali tudi stranski udeleženci, ki imajo izkazan pravni interes za sodelovanje, glede na dolocbe GZ. Z novim GZ je zakonodajalec želel zmanjšati investicijska tveganja in zagotoviti vecjo pravno varnost investicijske namere, saj imajo bodoci investitorji možnost pridobitve predodlocbe, s katero si zagotovijo nameravano gradnjo, brez tveganja hitrih sprememb predpisov. Namen GZ pa je bila tudi odprava težav na podrocju pridobivanja soglasij, kar je rešil s prekvalifikacijo soglasij v mnenja. Združil pa je tudi integracijo gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, s cemer naj bi se racionalizirali postopki, postali ucinkovitejši, s tem absolutno krajši, cenejši in bolj ekonomicni. GZ je tudi na novo dolocil stranske udeležence, ki imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon tudi omogoca legalizacije izvedenih gradenj pred njegovo uveljavitvijo in brez ustreznih upravnih dovoljenj. Vsaka takšna sprememba zakonodaje pa lahko v prakso prinese vecjo zmedo in zaradi njene nejasnosti vodi v odlocitve, ki za stranke velikokrat niso ugodne, zato te zoper njih uporabljajo tako redna kot izredna pravna sredstva. Ali je bil namen zakonodajalca po odpravi administrativnih ovir in skrajšanju ter poenostavitvi postopka pridobivanja upravnih dovoljenj na podrocju prostora dosežen, je še prezgodaj govoriti. Ko bodo leta 2021 v veljavo stopile vse dolocbe GZ kot tudi Zakona o urejanju prostora (ZUrepP-2), bo oceno lažje podati.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 404; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (666,51 KB)

22.
Pravica do dostojne smrti
Lucija Mlinarič, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava opredelitev pravice do dostojne smrti, načine, na katere se ta pravica lahko zagotavlja ter trenutno mnenje Slovencev in Slovenk o uporabi teh načinov v konkretnih primerih v praksi. Namen magistrskega dela je predstaviti vrste evtanazije in njim podobna dejanja, ugotoviti, katere vrste evtanazije in njim podobna dejanja se lahko uporabijo kot način za zagotavljanje pravice do dostojne smrti, in zbrati, analizirati ter predstaviti mnenje Slovencev in Slovenk o pravici do dostojne smrti in uporabi izbranih načinov za zagotavljanje pravice do dostojne smrti v Sloveniji. V magistrskem delu so opredeljeni ključni pojmi, predstavljene in med sabo primerjane so vrste evtanazij in njim podobna dejanja. Prvi del raziskovanja zaključuje analiza ankete, kjer so bili anketiranci vprašani, katere vrste evtanazije in njim podobne prakse podpirajo oz. ne podpirajo v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je osnovan na predstavitvi in opredelitvi primerov, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo v povezavi z evtanazijo in njej podobnimi dejanji. Predstavitvi primerov in izpostavitvi pomembnejših točk sodb, ki se navezujejo na pravico do življenja, prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter človekovo dostojanstvo, sledi analiza anket, kjer so vprašanja zasnovana na konkretnih primerih. Osrednji del empiričnega raziskovanja zajema anketna raziskava mnenja o primerih, v katerih Slovenci in Slovenke podpirajo oz. ne podpirajo uporabe evtanazije in njej podobna dejanja v praksi. V zaključnem delu so povzete ugotovitve o definiciji pravice do dostojne smrti, o vrstah evtanazije in njim podobnih praksah ter o podpori legalizaciji načinov evtanazije v konkretnih primerih v Sloveniji.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 260; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

23.
Ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola
Robert Žmavc, 2019

Opis: Uvod - Alkohol ima številne negativne učinke in posledice na posameznika, med drugim zmanjšuje koncentracijo posameznika ter sposobnost njegovega sodelovanja v cestnem prometu. Posameznik, ki se zavestno odloči voziti pod vplivom alkohola, ne ogroža samo sebe, ampak zavestno in namerno ogroža vse udeležence v cestnem prometu. Metode - Do rezultatov v naši raziskavi smo prišli na podlagi opisne deskriptivne metode raziskovanja z raziskavo področja alkoholiziranosti in njegovega vpliva na povzročitev prometnih nesreč ter z metodo kompilacije, kjer smo primerjali ugotovitve različnih avtorjev. Iskanje in pregled strokovne literature smo opravili s pomočjo različnih iskalnih podatkovnih baz, kot so ScienceDirect, Sage Journals, PsycINFO in JSTOR. Iskanje smo izvajali po ključnih besedah v angleškem jeziku, saj smo ugotovili, da je večina strokovne literature, objavljene v znanstvenih revijah, v angleškem jeziku. Analizo problematike na območju Policijske postaje Lenart za obdobje 2013-2017 smo opravili s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije RS. Rezultati - Prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola je mogoče zmanjšati s programi ozaveščanja mladih v zgodnji starostni dobi, s proaktivnimi programi za avtošole, s taksi službami, z medijskim ozaveščanjem, z raznimi edukacijskimi in zdravstvenimi ukrepi ter z ukrepi policistov, predvsem preventivnimi. Diskusija - Verjetnost zlorabe alkohola in stopnje prometnih nesreč je možno zmanjšati s proaktivnimi ukrepi, v kolikor se ti ukrepi začnejo izvajati predvsem pri otrocih in mladih. Na podlagi analize in predlaganih ukrepov je možno pripraviti projekte s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 253; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

24.
Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja Slovenije
Boris Tomašič, 2019

Opis: S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 181; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

25.
Varnost sodne palače v Ljubljani
Aleksandar Kostić, 2019

Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 185; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

26.
27.
Konjeniška policija v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji
Jani Polič, 2019

Ključne besede: konjeniška policija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 196; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

28.
Razmerje med političnimi funkcionarji in javnimi uslužbenci
Vesna Mitrić, 2018

Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 218; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

29.
Vloga Centrov za socialno delo v postopku o prekršku zoper mladoletnike
Anita Flogie, 2018

Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 258; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

30.
(Ne) zadostno varstvo glasbenih avtorskih pravic v Sloveniji
Nik Kejžar, 2019

Opis: Diplomsko delo vsebuje predstavitev najbolj pomembnih osnovnih sestavin avtorskega prava. Z navezavo na intelektualno lastnino bom predstavil pojem avtorja, avtorskega dela in avtorske pravice. Dalje bom prikazal sistem kolektivnega upravljanja avtorske pravice v obsegu predstavitve nalog in sestave kolektivne organizacije, razčlenitve pravic in obveznosti v možnih interakcijah kolektivne organizacije z avtorji in uporabniki repertoarnih del. Za kolektivnim organizacijam se na kratko predoči Svet za avtorsko pravo in Urad za intelektualno lastnino. Naslednji del diplomske naloge bo zajemal kronološko predstavitev avtorskega prava na našem ozemlju, kar zajema prve zametke avtorskega prava na našem ozemlju za čase Ilirskih provinc ter dalje za čase avstrijske oblasti na našem ozemlju vse do ustanovitve Jugoslavije z vpeljavo do osamosvojitve Slovenije do današnje ureditve. Po predstavitvi razvoja avtorskega prava skozi čas bom orisal domače in tuje pravne okvire avtorskega prava, kar zajema predstavitev relevantnih pravnih aktov. V zadnjem delu bom prikazal nacionalne in mednarodne organizacije in združenja, ki delujejo na področju varstva avtorske pravice. Kot dodana vrednost diplomske naloge bodo predstavljene aktualne raziskave Evropskega urada za intelektualno lastnino.
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 284; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh