21. |
22. Vodenje v Slovenski vojski študija koncepta vojaškega voditeljstvaMarjan Horvat, 2019 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vodenje v širšem smislu in preneseno na vojaško organizacijo - Slovensko vojsko. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju vodenja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analitično primerjavo med koncepti v izbranih drugih vojskah ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti Koncepta vojaškega voditeljstva v SV. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj vodenja, temeljne pojme, vire moči in predstavili lastnosti, ki bi jih vsak dober vodja moral imeti. Osvetlili smo tudi tri sodobne izzive vodenja, ki so se pojavili skozi evolucijo vodenja. Vojaško vodenje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost vodenja v Slovenski vojski in izpostavili poveljevanje kot posebno obliko vodenja. Osrednja tema magistrskega dela je Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski, ki trenutno predstavlja najvišji vsebinski in usmerjevalni normativni akt na področju vojaškega vodenja v Slovenski vojski. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali in primerjali koncepte vojaškega vodenja v izbranih drugih vojskah in iskali podobnosti ter razhajanja predvsem v dveh segmentih - vsebinskem in normativnem. Prikazati smo želeli na eni strani vsebinsko zastarelost in neustrezno normativno uvrščenost Koncepta vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski in na drugi strani nujnost vsebinske posodobitve s konkretnimi predlogi ter argumente za nastanek Doktrine vojaškega vodenja v Slovenski vojski. V sklopu raziskovalnega dela smo izvedli tudi strukturirani intervju, s katerim smo dopolnili vrednost izvedene analize in primerjave Koncepta vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski s koncepti vojaškega vodenja v izbranih drugih vojskah.
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 472; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
23. Vpliv uporabe modela CAF v Upravni enoti TrbovljeAnica Kirn, 2019 Opis: Tema predmetnega magistrskega dela obravnava vpliv uporabe modela CAF (Common Assessment Framework ali Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju) na kakovost dela, zadovoljstvo zaposlenih in zadovoljstvo uporabnikov. Zaradi zavedanja o pomembnosti stalnega izboljševanja delovanja organizacij javnega sektorja so se oblikovali različni standardi oziroma pristopi k zagotavljanju njihove kakovosti. Model CAF je brezplačno orodje za celovito obvladovanje kakovosti. Sestavljen je iz devetih meril, kjer prvih pet obravnava značilnosti dejavnikov organizacije, štirje pa rezultate, ki se dosegajo na področju državljanov, zaposlenih in celotne družbe. Samoocenjevanje nima vpliva na razvoj javne uprave in ne prinaša dodane vrednosti raziskovanja, v kolikor organizacija s primerjavo in analizami pridobljenih podatkov ne povzame ključnih ugotovitev in na podlagi pridobljenih podatkov ne izdela akcijskega načrta izboljšav, ki jih v nadaljevanju tudi izvede. Izsledki raziskav v magistrskem delu kažejo na dejansko povezanost samoocenjevanja po modelu CAF z zadovoljstvom zaposlenih in zadovoljstvom uporabnikov v obravnavani upravni enoti. Poleg tega je razviden pozitiven prispevek vodstva in aktivno delo skupine za promocijo zdravja na delovnem mestu k zadovoljstvu zaposlenih. Aktivno vključevanje zaposlenih v procese izboljšav, ustvarjanje predlogov za izboljšave in iskanje predlogov za inovativne rešitve, ki vodijo k optimizaciji delovnih procesov ter učinkovitejšemu delovanju organizacije, zagotavlja zadovoljstvo zaposlenih, ki se posledično prenaša na uporabnike. Kljub doslednemu upoštevanju varčevalnih ukrepov in nenehnemu zmanjševanju števila zaposlenih, upravni enoti uspeva zagotavljati kakovostno in hkrati zakonito opravljene predpisane naloge ter zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov.
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 353; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,40 MB) |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Solidarnost držav članic med emigrantskim pravom in načelom nevračanjaSabina Nepužlan, 2017 Opis: Diplomsko delo pod naslovom Solidarnost držav članic med migrantskim pravom in načelom nevračanja je raziskovalno delo, ki predstavlja začetek težnje po stalni ureditvi migracijskega prava in prvih korakih, ki so pokazali, da je potreben celostni pristop. Pot oblikovanja zakonodaje se do danes ni končala in je v delu predstavljena iz nacionalnega vidika in skupnega evropskega prostora. Kot so nakazale že številne raziskave,je najboljša pot zavrnjenih prosilcev za azil pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker pa poudarjamo načelo nevračanja,je prikazan kronološki vrstni red sodb, ki jih je sodišče obravnavalo do konca leta 2016. Odločitve sodišča so živ organizem, ki se je oblikoval skladno z vsemi aktualnimi spremembami, tako z uvedbo pilotnih sodb, kot sta Ališić in drugi proti Sloveniji ter Kurić proti Sloveniji, kot s strogim neodobravanjem kolektivnih izgonov, saj naj bi bila vsakomur zagotovljena individualna obravnava. Dodano vrednost predstavljajo dosedanje ocene in raziskovanje, ki omogočajo statistični vpogled in kljub vse podrobnejši ureditvi še vedno nakazujejo na pravne vrzeli, predvsem v obliki prenosa ali izogibanja odgovornosti. Opredelitev do raziskovalnega dela je zaokrožena z mislimi, ki so sledile prebiranju in pisanju.
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 312; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,22 MB) |
29. |
30. Varovanje premoženja in ljudi v delovnih organizacijah in poslovnih subjektih - nedržavna oblika varovanjaLuka Lužar, 2019 Opis: Varnost postaja v vse bolj globaliziranem svetu dobrina. Z naraščanjem varnostnih izzivov, med katere lahko štejemo migracije, podnebne spremembe, finančne krize, oborožene konflikte, družbeno neenakost idr., postaja zagotavljanje varnosti; zmanjšajo življenje v varnem okolju je temeljna človekova pravica, svojevrsten izziv. Za normalno in kakovostno življenje je potreben občutek varnosti, ki nam omogoča, da lahko normalno funkcioniramo in živimo v družbi. Država s svojimi institucijami (vojska, policija, carina ...) sicer zagotavlja določeno stopnjo varnosti, vendar je pri tem omenjena tako s kadrovskimi kot tudi finančnimi sredstvi. Varnost postaja vse bolj cenjena in ker je država pri njenem zagotavljanju omejena, so se pojavili ponudniki, ki proti plačilu posamezniku zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, kot jo lahko pričakujejo s strani države. Seveda se pri tem pojavi vrsto dilem - od kakovosti varnostnih storitev pa do varovanja človekovih pravic in svoboščin. Določena stopnja varnosti zahteva, da se odrečemo določeni stopnji svobode, kar ima lahko hitro za posledico raznovrstne zlorabe, zato je zelo pomembno, da ima država primat nad nadzorom in da je izvajanje tovrstnega varovanja kakovostno in učinkovito normirano, da se možnosti zlorab zmanjšajo na minimum. Le jasna pravila igre zasebnovarnostnih podjetij in njihovih zaposlenih, skupaj z varnostnimi institucijami, ki so pod okriljem države, omogočajo in pripomorejo h kakovostnejšemu življenju posameznikov, poslovnim subjektom in delovnimi organizacijami pa omogoča konkurenčno prednost pred konkurenti, saj tako poslujejo v varnem okolju, s čimer se osredotočajo na njihovo osnovno dejavnost, tj. skrb za zaposlene in kovanje dobička.
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 41
Celotno besedilo (813,04 KB) |
