41. Vpliv prvih dam v ameriški politiki v modernem in postmodernem obdobju : doktorska disertacijaSanja Rokvić, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv prvih dam Združenih držav Amerike predstavlja osupljivo unikatno singularnost v kontekstu političnega in diplomatskega dogajanja. Na teh področjih posameznica, ki ni izvoljena, s pomočjo svojega tima, ki sinhronizira način in področja njenega delovanja, učinkovito manevrira s posebno vlogo, ki nosi s seboj vso pravno odgovornost, čeprav za svoje delo ni plačana. Njihova prisotnost v javnosti simbolizira vlogo »matere naroda«, temu posledično je njihov ugled zelo dragocen. Skozi zgodovino se je njihova vloga neprestano spreminjala. Preoblikovala se je do te mere, da je prva dama znala prevzeti tudi vlogo, ki jo ima njen soprog, kar je bila posledica številnih zgodovinskih dogodkov, družbenih sprememb, medijskega vpliva in tudi njenega osebnega interesa. Prva dama ni nasprotovala političnim interesom svojega soproga, temveč je dosledno delovala v smeri krepitve njegovega političnega vpliva. Njeno prizadevanje je bilo usmerjeno k moževi podpori, pridobivanju novih volilcev in oblikovanju pozitivne javne podobe, kar je nedvomno velik prispevek pri utrjevanju njegovega političnega vodstva v državi. Z natančno analizo njihovih projektov in medijske strategije ter zgodovinskega, psihološkega in sociološkega vidika delovanja prvih dam od Eleanor Roosevelt do Melanie Trump lahko nedvomno podamo sklep, da je vsaka izmed njih brez dvoma izrisala svoj edinstveni pečat pri oblikovanju izboljšane družbe.
Ključne besede: prva dama, vpliv, Bela hiša, predsednik, Združene države Amerike, medijski predstavniki, »press framing«
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 803; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (7,02 MB) |
42. Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko deloSabina Hribar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Ključne besede: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 745; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,00 MB) |
43. Vključevanje razseljenih ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo : magistrsko deloMateja Zidar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Ključne besede: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 668; Prenosov: 16
Celotno besedilo (902,84 KB) |
44. Pomen obravnave obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : magistrsko deloLeon Lobe, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji in obenem iskali odgovore na raziskovalni vprašanji. Za boljše razumevanje obeh tem smo najprej predstavili pomen pojmov rehabilitacija, resocializacija in reintegracija, ki so ključni pri strokovnem delu z obsojenci. Prav obravnava obsojencev med prestajanjem kazni zapora je pomembna, da se obsojenec ustrezno pripravi na življenje po prestani kazni zapora. Kazen zapora predpisuje pristojna zakonodaja. Z zgodovinsko metodo smo predstavili razvoj delovanja in pomena obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi nacionalne in mednarodne pravne vire glede prestajanja kazni zapora. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njene smernice za izvajanje kazni zapora, med njimi tudi izvajanje obravnave obsojencev. V okviru pravnih norm smo izpostavili nadzorne organe nad zavodi za prestajanje kazni zapora glede morebitnih kršitev človekovih pravic v času prestajanja kazni zapora. Izvedli smo anketo med obsojenci in strokovnimi delavci ter podali ugotovitve, kako strokovna obravnava vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci in na njihovo lažjo vključitev v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti pri sedanji praksi strokovne obravnave obsojenca med prestajanjem kazni zapora in na njegovo vključevanje v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti.
Ključne besede: strokovna obravnava, povratništvo, rehabilitacija, resocializacija, reintegracija, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 791; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,15 MB) |
45. Izobraževanje in usposabljanje bodočih podčastnikov v Slovenski vojski : magistrsko deloKlemen Beras, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavim razvoj izobraţevanja in usposabljanja osnovnega podčastniškega programa, skozi razvoj podčastnikov do osamosvojitve Slovenije in razvoja programa v Slovenski vojski. Izhajajoč iz osebnih izkušenj s tega področja dela in izvajanja predavanj na vseh ravneh izobraţevanja in usposabljanja v Šoli za podčastnike, v magistrskem delu predstavim razvoj programa z analizo s pomočjo primarnih virov, ki se navezujejo na šolanje v Slovenski vojski in tujih vojskah ter sekundarnih virov s področja izobraţevanja in usposabljanja. Izvedem primerjavo med osnovnim programom v Slovenski vojski in Hrvaški vojski ter rezultate primerjam z usmeritvami za razvoj podčastnikov s strani NATO. V magistrskem delu analiziram in proučujem vpliv prepoznanih varnostnih groţenj v svetu, ki se zelo hitro spreminjajo, predvsem zaradi uporabe novih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, v povezavi s samim razvojem osnovnega izobraţevanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Program sem ravno tako primerjal z normativnimi dokumenti, ki posredno ali neposredno definirajo izobraţevanje in usposabljanje podčastnikov v Slovenski vojski. Prikaţem koncept izobraţevanja in usposabljanja podčastnikov, ki je bil najprej usmerjen v delo z vojaki na sluţenju vojaškega roka, vpliv na program ob prehodu na poklicno profesionalno vojsko in vstop Slovenije v NATO. Vse naloge, ki jih mora opraviti podčastnik doma ali na sodobnem bojišču v različnih pogojih bojevanja, od podčastnika zahtevajo veliko znanja, sposobnosti, fleksibilnosti, prilagodljivosti, interoperabilnosti in obenem še učinkovito uporabo oboroţitve ter sistemov. Program mora slediti vsem potrebam, ki jih podčastnik zaradi nenehnih sprememb na sodobnem bojišču potrebuje in mu zagotovijo potrebno usposobljenost ter izurjenost za vodenje skupine oziroma oddelka. Program mora biti dovolj fleksibilen in prilagodljiv ter podprt, tako z materialnimi sredstvi, kot tudi s strokovnim znanjem predavateljev. V magistrskem delu ugotovim, da trenutni program bodočemu podčastniku ne omogoči dovolj kompetenc za opravljanje zahtevnih nalog, ki jih sodobno hitro spreminjajoče bojišče od njega zahteva.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, evalvacija, kompetence, varnostne grožnje, podčastnik, NATO standardi, program, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 708; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,48 MB) |
46. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 695; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,46 MB) |
47. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 855; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,46 MB) |
48. Problematika izbire osebnega zdravnika v času kadrovskega primanjkljaja zdravnikov družinske medicine in predlogi rešitev : diplomsko deloAndreja Mlakar, 2024, diplomsko delo Opis: Družinska medicina je področje medicine, ki je v Sloveniji zelo kritično. Že pred pandemijo COVID-19 je bilo veliko pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, sama pandemija pa je stanje še poslabšala. Vedno več težav nastaja pri dostopnosti pacientov do zdravnika družinske medicine. Število družinskih zdravnikov je v pomanjkanju glede na število zavarovanih oseb oziroma je glede na razpoložljivost števila družinskih zdravnikov večje število pacientov na posameznega zdravnika. Slovenija je po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev pod evropskim povprečjem. Razlogi, zakaj se študentje medicine ne odločajo za specializacijo družinske medicine, se skrivajo v delovnih pogojih, prenizkem plačilu in preobremenjenosti. Izbira specializacije družinske medicine zadnja leta močno upada oziroma ne raste skladno s potrebami po njih. O težavah kadra zdravnikov na primarni ravni opozarja tudi FIDES (Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije). O težavah kapacitet kadra s področja družinske medicine zdravniki opozarjajo že vrsto let, vendar do večjih premikov v smeri izboljšanja ni prišlo. Bili so posamezni poskusi spodbujanja študentov za odločanje za ta poklic, vendar je kljub temu vpis na specializacijo družinske medicine manjši od ponujenih vpisnih mest. V diplomskem delu bo predstavljena področna zakonodaja, ki opredeljuje izbiro osebnega zdravnika in njegovo delo: Ustava RS, Zakon o delovnih razmerjih, Program za delo koalicije 2022–2026, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi, Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v RS, Zakon o pacientovih pravicah in del Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V intervjujih s specializantko družinske medicine, medicinsko sestro in neopredeljeno pacientko pridemo do predstavitve dejanskega stanja in rešitev.
Ključne besede: osebni zdravnik/zdravnik družinske medicine, pacientove pravice, ambulante za neopredeljene, primarna raven zdravstva, pomanjkanje zdravnikov
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 833; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,13 MB) |
49. Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratih : doktorska disertacijaMateja Čebular, 2024, doktorska disertacija Opis: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Ključne besede: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1062; Prenosov: 45
Celotno besedilo (7,03 MB) |
50. Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja : doktorska disertacijaMonika Kirbiš Rojs, 2023, doktorska disertacija Opis: V preteklosti se je pokazalo, da imajo evropska sredstva izjemno pozitivno vlogo tudi pri premagovanju posledic kriz, kot je pandemija covida-19 in energetska kriza. Evropska komisija je na zadnjo krizo odreagirala hitro in z izdatno finančno pomočjo do leta 2029, ki je zaradi uvedbe novega mehanizma za okrevanje in odpornost za Slovenijo skoraj dvakrat višja, kot je bila v programskem obdobju 2014–2020. V doktorski disertaciji se osredotočamo na kohezijsko politiko kot najpomembnejšo politiko EU za spodbujanje večje solidarnosti in s tem zmanjševanja regionalnih razvojnih razlik ter na preučevanje problema zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja. Prikazali bomo dejavnike, ki povzročajo regionalne razlike, ter odziv politike nanje oziroma vlade kot izvršnega organa oblasti in hkrati kot najvišjega organa državne uprave. Preučili bomo instrumente EU, ki so na voljo državam članicam, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v EU. Na področju regionalnega razvoja v Sloveniji kljub znatnemu obsegu evropskih sredstev zaznavamo odsotnost sistemskih rešitev in ukrepov ali pa so ti zastareli. Zato bomo pristopili k oblikovanju optimalnega modela regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja. Preučili bomo procese, postopke in institucije oz. sisteme upravljanja, izvajanja in nadzora evropskih skladov v izbranih državah, še posebej v Avstriji in Estoniji, ter oblikovali predloge za optimizacijo slovenskega sistema. Podatke za raziskavo bomo zbrali s pomočjo pregleda literature, ankete in dela s fokusnimi skupinami.
Ključne besede: evropska sredstva, kohezija, regionalni razvoj, strateško načrtovanje, sistem upravljanja
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 1153; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,51 MB) |
