41. |
42. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvuDanijela Kralj, 2022 Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno: 12.01.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
43. Analiza potrebnih zakonodajnih sprememb glede nadzora gospodarskih javnih službRoman Viršek, 2022 Opis: Koriščenje uslug izvajanja gospodarskih javnih služb je dandanes del vsakdana vsakega posameznika, četudi tega pogosto niti ne opazimo in jih dojemamo kot samoumevne. Država in lokalne skupnosti jim namenjajo znaten del svojih proračunov, zato kvaliteta, ekonomičnost in upoštevanje zakonskih podlag pri njihovem izvrševanju zagotovo niso nepomembni. Osnova za dosledno in korektno izvedbo vsakršnih storitev je ustrezen in sistematičen nadzor, kar obravnava pričujoče magistrsko delo. Tematike nadzora se najprej loteva splošno, ga nato aplicira na področje gospodarskih javnih služb ter obravnava področno zakonodajo, glede na možne oblike njihovega izvajanja. V nadaljevanju analizira številne primere izvedenih nadzorov različnih pristojnih institucij ter jih z metodo sinteze združi v predloge za izboljšanje zakonskih podlag, kar je ključni cilj magistrskega dela. Analize zelo nazorno kažejo, da nadzor obravnavanega področja ni zadovoljivo urejen in da ima že dlje časa načrtovana prenova Zakona o gospodarskih javnih službah pri možnostih za izboljšanje nadzora še precej prostora. Enako velja tudi za podrejene podzakonske akte. Študije primerov dajo sklepati, da so določene oblike nadzorov pogosto izvedene pomanjkljivo, zato se postavlja logično vprašanje, kdo bo nadzoroval delo nadzornikov in kakšne so njihove odgovornosti za slabo opravljeno delo. Na podlagi ugotovitev podani predlogi in smernice v zaključku magistrskega dela lahko tvorno prispevajo k izboljšavam zakonodaje ter tudi samem izvajanju nadzorov področja gospodarskih javnih služb. Na ta način bi lahko privarčevali znaten del finančnih sredstev, hkrati pa bi storitve izboljšali in jih približali uporabniku, kar je, oziroma bi vsaj moral biti, ključen cilj prav vsake javne storitve.
Ključne besede: gospodarske javne službe, nadzor, lokalne skupnosti, računsko sodišče, Zakon o gospodarskih javnih službah, koncesija, režijski obrat, javno podjetje
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 51
Celotno besedilo (922,27 KB) |
44. Kršenje ali zgolj omejevanje človekovih pravic v pandemijiNina Umek, 2022 Opis: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Ključne besede: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,07 MB) |
45. Primerjava Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosihMarko Simjanoski, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih. V mednarodnem okolju se subjekti nenehno srečujejo z interesi drugih subjektov, s katerimi so pogosto v koliziji. Neskladje interesov velikokrat privede do porušenih odnosov ter ravnotežji moči. Te odnose ponovno vzpostavljajo s prilagajanjem novonastalim razmeram z sklepanjem koalicij med državami, ki imajo skupen interes za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev ali z uporabo sredstev, ki so jim na voljo. Za potrebe raziskave pravne ureditve obeh subjektov, faktorjev moči, nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanjih politik so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je podrobno opredeliti učinkovitost obeh pravnih sistemov, opredeliti faktorje moči, definirati nacionalni interes obeh subjektov ter oceniti učinkovitost zunanje politike obeh subjektov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je Evropska unija sposobna in voljna prevzeti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Evropsko unijo zaradi narave pravne ureditve in načina sprejemanja odločitev ovira veliko dejavnikov, hkrati pa nacionalni interesi držav članic, slabijo skupni interes Evropske unije, kar posledično vpliva na homogenost skupne zunanje politike. Ker je Evropska unija energetsko odvisna in vojaško šibka, se to odraža v širini nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanje politike.
Ključne besede: mednarodni odnosi, pravna ureditev, nacionalni interes, zunanja politika, faktorji moči, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 461; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,50 MB) |
46. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne upraveAlenka Senica, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,17 MB) |
47. Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policistaMiro Rožman, 2022 Opis: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Ključne besede: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 416; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,62 MB) |
48. Varstvo osebnih podatkov zaprtih osebGoran Narić, 2022 Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 40
Celotno besedilo (677,98 KB) |
49. Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo in izplačilo nadomestilAgata Maselj, 2022 Opis: Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo nadomestil je delodajalcem omogočeno preko državnega informacijskega sistema SPOT. Refundacijski zahtevki se lahko vložijo preko sistema SPOT z neposrednim vnosom podatkov v elektronski obrazec na spletnem portalu SPOT, ali preko spletnega vmesnika, ki omogoča prenos podatkov iz uporabnikovega sistema za obračun plač na zahtevek za refundacijo in njegovo pošiljanje preko sistema SPOT na ZZZS. Za samostojne zavezance in fizične osebe pa elektronsko vlaganje vlog za direktno izplačilo nadomestil ni omogočeno, zato bo potrebna nadgradnja sistema, ki bo prispevala k še večji uporabi elektronskega načina vlaganja in odpravi administrativnih ovir. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in opisali postopke za uveljavljanje pravice do nadomestil plače med začasno zadržanostjo od dela. Podrobneje je predstavljeno ročno in elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač preko portala SPOT in vlaganje individualnih zahtevkov. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih zahtevkov za refundacije in identificirane prednosti oziroma pomanjkljivosti elektronskih zahtevkov v primerjavi z navadnimi zahtevki. Prav tako smo na podlagi analiz prikazali dopolnitve oziroma nadgradnje sistemov. Izvedena analiza postopkov vlaganja zahtevkov in praktične izkušnje uporabnikov so nas pripeljali do ugotovitve, da bo nadgradnja sistema prispevala k odpravi administrativnih ovir za vlagatelje in prinesla prednosti vsem udeležencem v procesu.
Ključne besede: elektronsko vlaganje, zahtevki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, nadgradnja sistemov, administrativne ovire, državni informacijski sistem SPOT
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 403; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,09 MB) |
50. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 75
Celotno besedilo (712,87 KB) |
