Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


651 - 660 / 691
Na začetekNa prejšnjo stran61626364656667686970Na naslednjo stranNa konec
651.
Skupna čezmejna javna naročila izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnem bloku zračnega prostora centralne Evrope
Vesna Matjašec, 2016

Opis: Liberalizacija letalskega sektorja v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU) in zakonodajni sveženj ʼenotno evropsko neboʼ, poznan kot SES (Single European Sky, v nadaljevanju: SES), so združili izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa držav članic v funkcionalne bloke zračnega prostora (Functional Airspace Block, v nadaljevanju: FAB) s ciljem optimizacije pretoka zračnega prometa in povečanja učinkovitosti služb zračnega prometa v Evropi. Tako se je skladno z zakonodajnim svežnjem SES, vzpostavilo devet funkcionalnih blokov, med njimi tudi Funkcionalni blok zračnega prostora centralne Evrope (v nadaljevanju: FAB CE), ki združuje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa naslednjih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Republike Slovenije in Slovaške Republike. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združeni v FAB CE, so samostojne pravne osebe v državni lasti, zavezanci za izvajanje postopkov javnih naročil. Financirajo se s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Sistem javnega naročanja je pomembno orodje za zmanjšanje stroškov naročnikov. Čezmejno sodelovanje med naročniki iz različnih držav članic združenih v FAB CE, bi pospešilo doseganje ciljev zakonodajnih svežnjev SES, predvsem v smislu zniževanja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in tudi za potrebe nudenja podpore pri implementaciji, izvajanju in pri nadaljnjem razvoju FAB CE. Za razvoj tovrstnega čezmejnega sodelovanja naročnikov v FAB CE je ključnega pomena javno naročniška zakonodaja, tako na evropskem, kot na nacionalnem nivoju. To magistrsko delo preučuje ovire in možnosti izvajanja skupnih čezmejnih javnih naročil izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa združenih v FAB CE z vidika direktiv EU s področja javnega naročanja in nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic FAB CE.
Ključne besede: javna naročila, zračni promet, zračni prostor, navigacijske službe, čezmejno sodelovanje, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1325; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

652.
Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije
Iztok Matjašec, 2016

Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1253; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

653.
Pravni okvir slovenskega babištva
Irena Maguša, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

654.
Vpliv globalizacijskih procesov na vzpostavitev modela učeče se organizacije v slovenskih tekstilnih podjetjih
Venčeslav Markuš, 2016

Opis: V sodobnem svetu ponudbe in povpraševanja, ki temelji na globaliziranem poslovnem okolju, se mora sleherno podjetje, če želi biti v primerjavi s svojo konkurenco uspešno, intenzivno prilagajati vsem spremembam, prisotnim v poslovnem okolju. Z določitvijo temeljnih kazalcev globalizacije lahko utemeljimo značilnosti globalizacije in analiziramo njihov vpliv na prestrukturiranje podjetij. Teorija in praksa kažeta, da so uspešna zgolj tista podjetja, ki se reorganizirajo v smislu učeče se organizacije, ki, vodeno s strani sodobnega managementa znanja, temelji na permanentnem učenju vodstva in zaposlenih. Z naključno izbiro dveh slovenskih tekstilnih podjetij (Lisca in Polzela) in preučitvijo odnosa zaposlenih do znanja na podlagi anonimnega vprašalnika lahko sklepamo o nivoju uspešnosti slovenske tekstilne industrije v procesu prehajanja od tradicionalno strukturirane organizacije k učeči se. Z ugotovitvijo trenutno danih elementov učeče se organizacije v preučevanih tekstilnih podjetjih lahko podamo predloge dopolnil in izboljšav na področju prestrukturiranja v učečo se organizacijo in podamo razvojne trende slovenskih tekstilnih podjetjih v smislu učečih se organizacij za prihodnost.
Ključne besede: globalizacija, gospodarsko poslovanje, izobraževanje kadrov, kadrovanje, intelektualni kapital, človeški viri, Lisca, Polzela, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

655.
656.
Sistem nagrajevanja javnih uslužbencev kot element sodobnega menedžmenta
Karmen Lukše, 2016

Opis: Javni sektor je vse bolj pod pritiskom pričakovanj in zahtev po modernizaciji, inovativnosti, povečanju kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti ter večji prilagodljivosti okolju, s čimer bi se približal zahtevam, potrebam in pričakovanjem prebivalstva oziroma uporabnikov. Glede na to, da gre v javnem sektorju predvsem za storitveno dejavnost, so najpomembnejši člen sistema zaposleni. Da pa bi ljudje svoje delo dobro in učinkovito opravljali ter z veseljem prihajali v službo, morajo biti motivirani.Če dosegajo oziroma presegajo postavljene cilje, jih je treba primerno nagraditi. Da bo sistem nagrajevanja deloval tudi motivacijsko, je treba poznati potrebe zaposlenih. Nagraditi jih je treba z nagradami, ki so za njih privlačne. Sistem nagrajevanja mora biti zastavljen tako, da zaposlenim nudi zadovoljstvo ter občutek pripadnosti in pomembnosti, organizaciji pa dolgoročen obstoj in razvoj. Višina in vrsta nagrade mora biti odvisna od dela zaposlenih, zaposleni pa morajo jasno videti povezavo med prejeto nagrado in rezultati dela. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili sistem nagrajevanja v javnem sektorju kot del kadrovskega menedžmenta. Obstoječa zakonodaja predvideva, da bo javni uslužbenec denarno nagrajen ali pa bo napredoval le v primeru, če bo ugotovljeno, da je svoje delo opravil nadpovprečno uspešno.
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, plačni sistem, motivacija, nagrajevanje, napredovanje, delovna uspešnost, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2080; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

657.
Zasebnost javnih oseb
Janja Justin, 2016

Ključne besede: pravica do zasebnosti, javne osebe, absolutno javne osebe, javne osebosti, zasebnost
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1338; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

658.
Državni in zasebni vidik implementacije čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropski uniji
Tomaž Lampe, 2016

Opis: Zdravje je v sodobnem svetu ena najpomembnejših javnih in zasebnih dobrin, ki ga želimo ohraniti in delovati tudi na njegovo izboljšanje. Dinamične spremembe v družbi, napredek znanosti, staranje prebivalstva, uvajanje novih metod zdravljenja in novih tehnologij, razvoj znanj na številnih področjih ter mnogi drugi dejavniki, ki po naši oceni, vplivajo na spremembe v družbi, zahtevajo tudi ustrezno prilagajanje pravnih norm in uvajanje novih pravnih norm, ki morajo slediti novim potrebam družbe in posameznikov. V magistrskem delu smo raziskovali državnopravni in zasebnopravni vidik implementacije Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pacientovih pravic pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. marca 2011. Slovenija je kot polnopravna članica EU implementirala direktivo v svoj pravni red. Ukvarjali smo se z razčlembo pomena in vpliva implementacije z državnega in zasebnega vidika ter vidika dejanske uporabe v praksi. Direktiva predvideva možnost obravnave pacientov pri ambulantnih storitvah v tujini, državah članicah EU, brez predhodnega soglasja nacionalnega zdravstvenega sistema. Predstavili smo probleme, ki so povezani z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, kot so: čakalne dobe, enaka dostopnost za vse državljane, enake kakovosti zdravstvenih storitev znotraj držav članic EU, konkurenčnost, stroški financiranja zdravstvenih storitev; različnost zdravstvenih sistemov med državami članicami; zagotavljanje enake kakovosti zdravstvenega osebja; zagotavljanje uporabe najnovejših metod zdravljenja; opremljenost in organiziranost zdravstvenih ustanov ter druge probleme, ki lahko vplivajo na učinkovitost in uporabnost pravnih rešitev, ki jih direktiva prinaša. S pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 787 oseb smo raziskali posameznikov pogled na področju čezmejnih zdravstvenih storitev in njegovo poznavanje pravic, ki izhajajo iz sprejete direktive o zagotavljanju čezmejnih zdravstvenih storitev. Podali smo tudi nekaj rešitev in izboljšav, ki bi lahko prispevali k izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema v povezavi z implementirano direktivo.
Ključne besede: magistrsko delo, čezmejno zdravstveno varstvo, implementacija, pacientove pravice
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1504; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

659.
Diskriminacija na podlagi evropskega državljanstva in vpliv na vsakodnevno življenje v Republiki Sloveniji
Črtomir Kurnik, 2016

Opis: Delo govori o diskriminaciji na področju evropskega državljanstva. Predstavljeno je evropsko državljanstvo, kako se je skozi zgodovino razvijalo in kakšne pravice to prinaša evropskim državljanom. Vse skupaj je predstavljeno s pomočjo zgodovinsko pomembnih dejstev, zakonodaje in prakse evropskega sodišča. Sledi razlaga diskriminacije na podlagi evropskega državljanstva, ki opredeli diskriminacijo v Evropi, predstavi vrste diskriminacije in pravno prakso s tega področja v Evropi. Sledijo študije treh primerov iz Slovenije, ki natančno predstavijo diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva. Glede na pogoje, ki jih slovenski subjekti postavljajo za pridobitev določenih storitev in blaga, so predstavljeni trije hipotetični primeri, ki so nato ocenjeni, ali takšna situacija pomeni diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva ali ne. Na podlagi študij je izdelano poglavje, ki predstavi vpliv diskriminacije evropskega državljanstva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki živijo v Sloveniji, kjer na podlagi hierarhije Maslowih potreb ugotovimo, ali in kako diskriminacija na podlagi evropskega državljana vpliva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki ne živijo v svoji državi ampak v drugi državi članici EU. Delo stremi k vprašanju diskriminacije evropskega državljanstva v Sloveniji in ugotavljanju, kako ta vpliva na življenje drugih evropskih državljanov v Sloveniji.
Ključne besede: diskriminacija, državljanstvo, evropsko državljanstvo, evropski državljani, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1478; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

660.
Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področju
Suzana Krivec, 2016

Opis: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1563; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh