Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 798
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Globalna zdravstvena diplomacija
Marko Korenjak, 2020

Opis: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Ključne besede: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 265; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (15,93 MB)

62.
Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018
Špela Rostan, 2020

Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

63.
Posebni upravni postopek na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev
Špela Zdešar Kadunc, 2020

Opis: Ustava RS v 50. členu določa pravico do socialne varnosti, ki je potrebna pri reševanju socialne stiske posameznika. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo odločajo o pravicah iz javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila. Upravni postopek se vodi, glede obravnavanih pravic iz javnih sredstev, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejata pravila celega postopka. V prvem delu naloge je predstavljen sistem socialne varnosti, zakonodaja s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter upravni postopek. Predstavljen je nosilec in izvajalec, pri katerem se pravice uveljavljajo. V drugem delu so obravnavane vrste in pridobitev pravic. Podrobneje so predstavljene izbrane pravice, in sicer: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in subvencija malice za učence in dijake, s poudarkom na lastnem primeru. Rdeča nit naloge je podrobna proučitev posebnega upravnega postopka. Pri informativnih izračunih oziroma odločbah je potrebno zakonodajo in postopek dobro poznati, da posameznik lahko preveri pravilnost odločbe oziroma prejetega informativnega izračuna. Z analizo lastnega primera, spletne ankete ter analize splošnih in posebnih postopkovnih določb so izpostavljene nepravilnosti v odločbah, ki se v praksi pojavljajo zaradi napak, tako informacijskega sistema kot tudi pristojnih uradnih oseb za odločanje. V zaključku dela so podani predlogi za izboljšavo sistema in njegovo večjo učinkovitost. Z nalogo želim opozoriti tudi, da smo državljani zaradi neupoštevanja določenih prihodkov v skladu z različnimi pravilniki občin v neenakem položaju ter posledično prejemniki različne višine pravice.
Ključne besede: socialno varstvo, upravni postopek, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, enostarševska družina, kot posledica ločitve, odločba
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 251; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (12,70 MB)

64.
Izzivi na področju človeških virov na javnem raziskovalnem zavodu
Tjaša Vidmar, 2021

Opis: Namen magistrskega dela je na podlagi domače in tuje literature opraviti empirično raziskavo o izzivih na področju UČV na JRZ. Preko spletnega vprašalnika so zaposleni JRZ odgovarjali na zastavljena vprašanja o urejenosti in razvoju področja UČV na JRZ. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da anketirane za nadaljevanje zaposlitve na JRZ v povprečju najbolj spodbujajo naslednji dejavniki: medsebojni odnosi, zanimivo delo in možnost za razvoj. Najmanj jih spodbujajo plača, pohvale in priznanja ter ugled organizacije. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se JRZ strateško in sistematično ukvarja s procesom upravljanja in razvoja človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima JRZ že razvite osnovne postopke na tem področju, vendar pa bo potrebna nadgradnja trenutnega stanja, predvsem na področju vzpostavitve sistema nasledstev, oblikovanja strategije upravljanja ključnih kadrov ter upravljanja in razvoja kadrov. S pomočjo vprašalnika smo identificirali dejavnike, ki spodbujajo anketirane k temu, da ostanejo zaposleni na JRZ, in preverili razvitost posameznih področij. Pridobljeni rezultati nam bodo v pomoč pri nadaljnjem razvoju področja UČV, s čimer si želimo ustvariti delovno okolje, kjer bodo zaposleni zadovoljni in se ne bodo odločali za odhod iz JRZ.
Ključne besede: upravljanje človeških virov, človeški viri, kadrovska funkcija, trendi na področju UČV, izzivi na področju UČV
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

65.
Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Damjana Roblek, 2020

Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 230; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

66.
Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja
Karmen Kožar, 2020

Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 262; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

67.
Uporabna vojaška etika Za vključujočo in varno družbo prihodnosti
Sabina Kečanović, 2020

Opis: Bistvo obravnavane teme, na katerem sloni celotna argumentacija tega magistrskega dela, je iskanje uporabnih odgovorov na ključno vprašanje, kako v razmerah globalne negotovosti, kompleksnih varnostnih groženj, problemov in izzivov razviti nov in učinkovitejši način razmišljanja, kar je v danih razmerah visoke negotovosti in globalnega varnostnega tveganja že na svetovni ravni široko sprejet, nujen in neizogiben pogoj za preživetje ljudi in planeta Zemlja. Ob upoštevanju integralnega vidika raziskovanja so kot poglavitne metode uporabljene dialektična, primerjalna, zgodovinska in antropološka ter sociološka in aksiološka-deontološka metoda. Z mikrosociološkim pristopom, z delno strukturiranim intervjujem, s študijo primera (angl. case study) in z analizo sekundarnega gradiva so teoretične ugotovitve, ki potrjujejo glavno in delovne hipoteze, dodatno podkrepljene. Namen in cilj skupaj z rezultati raziskovalnega dela utemeljujejo potrebo po uporabni vojaški etiki in njenem integrativnem pristopu v Slovenski vojski. To je ključni rezultat tega magistrskega dela. V celoti je primerljiv s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja ter vključujoče in varne družbe prihodnosti v Agendi 2030. Izvirnost in uporabnost sta doktrinarno utemeljeni s prizadevanji sodobnih moralnih filozofov za vrnitev etike k vsebinskim vprašanjem ter s primerjalnimi ugotovitvami, da je uporabna vojaška etika v svetovnem merilu uveljavljena v vojskah različnih držav in Zavezništva. Z vsem navedenim magistrsko delo Uporabna vojaška etika za vključujočo in varno družbo prihodnosti predstavlja nov in učinkovitejši pristop h krepitvi etike v Slovenski vojski, na vseh ravneh in področjih njenega normativnega okvira in delovanja, tako v nacionalnem varnostnem in obrambnem kot mednarodnem in diplomatskem pogledu.
Ključne besede: etika, moralna teorija, vključujoča in varna družba, uporabna vojaška etika
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

68.
Revizija izkazov in pravilnosti posredovanih podatkov o plačah in nadomestilih plače za zakonito uveljavljanje pravic zavarovancev
Anita Bukovič, 2020

Opis: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je po zakonu edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, v katerem se pravice priznavajo praviloma po zaključku dolgega aktivnega obdobja zavarovancev, za kar so potrebni podatki, ki se zbirajo v vsem tem obdobju. Presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice poteka na podlagi evidence o obdobjih zavarovanja, za katera so plačani predpisani prispevki, določitev višine prejemka (pokojnine, nadomestila) pa je odvisna od podatkov o višini plač oziroma drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ti podatki se vodijo v matični evidenci zavarovancev, kjer se evidentirajo, zbirajo in preverjajo pravilnosti podatkov o zavarovancih. Podatki o pokojninski dobi, ki niso vneseni v matično evidenco na podlagi prijav v zavarovanje in odjav iz zavarovanja, se vnašajo v matično evidenco na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi je pristojni organ ugotovil pokojninsko dobo, oziroma drugih javnih listin, iz katerih so razvidna obdobja in vrste dopolnjene pokojninske dobe. Ker so se podatki matične evidence v času od uvedbe spreminjali, so na to vplivale tudi odločitve sodišč. V magistrskem delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede na podatke matične evidence. Predstavljena je praksa glede revizije podatkov v matični evidenci ter sporni podatki glede na opravljeno revizijo, saj so le ti pomembni pri določanju višine prejemka priznane pravice ter pri odločanju o upravičenju do uveljavljanja le-te.
Ključne besede: pokojnina, matična evidenca zavarovancev, manjkajoči podatki, revizija podatkov, družbeniki, poslovodne osebe, zavarovalna podlaga
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (652,75 KB)

69.
Vpliv trgovine s prepovedanimi drogami na nacionalno varnost in varnost Evropske unije
Davorin Toš, 2021

Opis: Kriminaliteta na področju drog je problematika, s katero se moramo ukvarjati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, saj droge vplivajo na vsa področja našega življenja. Magistrsko delo opredeljuje problematiko prepovedanih drog na območju EU in prilagajanje držav trgu s prepovedanimi drogami. V magistrskem delu smo preučili pojme, kot so varnost, nacionalna varnost, organiziran kriminal in prepovedane droge. V nadaljevanju smo opredelili vlogo organov pregona v boju zoper droge in spoznali problematiko, ki jih pri tem ovira. Organi pregona, ki se bojujejo z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, se srečujejo z vse večjo iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj, saj ti za storitev tovrstnih dejanj uporabljajo informacijsko tehnologijo, katera jim omogoča mednarodne povezave, ki so težko izsledljive. Organe pregone pri njihovem delu ovira tudi zakonodaja, ki dopušča zelo malo manevrskega prostora pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj trgovine s prepovedanimi drogami. V študiji primerov dekriminalizacije konoplje v Španiji, na Portugalskem in Nizozemskem je bilo ugotovljeno, da bi bil za Republiko Slovenijo najprimernejši model Španije, ki omogoča gojenje in uživanje konoplje v zasebnih prostorih. Pri tem bi morali vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad trgovino s konopljo na nezakonitem trgu. Preučili smo kanadski model legalizacije konoplje, ki je prinesel pozitivne učinke na gospodarstvo in proračun, vendar zaradi še kratkega obdobja legalizacije ni vidnega učinka na javno zdravje in vpliva na nezakoniti trg konoplje.
Ključne besede: kazniva dejanja, droge, legalizacija, dekriminalizacija, policijski postopki
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

70.
Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
Igor Šešet, 2021

Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV.
Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh