61. Vpliv ilegalnih migracij na obrambno samoorganiziranje državljanov Republike SlovenijeBarbara Hauptman, 2022 Opis: EU so množične ilegalne migracije v letu 2015 ujele povsem nepripravljeno. Teroristični napadi v EU so krizo le še bolj poglobili. Zaznal se je porast paravojaških skupin kot ena od posledic evropske migrantske krize. V magistrskem delu smo raziskali, ali se je migracijska in azilna politika EU po letu 2015 prilagodila in posodobila ter kako poteka razvoj upravljanja zunanjih meja EU. Analizirali smo trend ilegalnih migracij, v obdobju med leti 2011 in 2021, in ugotavljali v katerem obdobju so bile množične ilegalne migracije na najvišji točki. Skozi obstoječ nacionalnovarnostni sistem v RS smo ugotavljali, kakšno je zagotavljanje varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij in predstavili nacionalno varnost RS. Preučevali smo pojav samoorganiziranja državljanov RS na primeru Štajerske varde, njihove ustanovitvene razloge in zakonodajno umeščenost. Ugotovili smo, da se je zakonodaja, ki opredeljuje varovanje državne meje in ilegalne migracije ter obrambno samoorganiziranje državljanov kar dobro prilagodila na nov vir ogrožanja in je ustreznejša kot pred letom 2020. Preverjali in proučili smo, ali v evropskem prostoru obstajajo podobni pojavi paravojaških skupin. Ugotovili smo, da Slovenija ni nobena izjema in da je takšnih paravojaških skupin precej. Ugotovili smo še, da so nastale kot odgovor na ilegalne migracije, s ciljem zavarovati nacionalno identiteto in suverenost države. Magistrsko delo podaja sistematični pregled in izhodišča za nadaljnje raziskave na področju zagotavljanja varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij ter preprečevanju vzpona paravojaških in podobnih skupin. Vsi doseženi rezultati in ugotovitve v magistrskem delu ne bodo imeli večjega učinka, v kolikor se država in njeni državljani ne bodo zavedali resnosti težav, ki jih s seboj prinašajo ilegalne migracije in pojav paravojaških skupin, zato je potrebno vse sile uperiti v preventivno delovanje in zatiranje tovrstnih groženj nacionalni varnosti.
Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, varnost, nacionalna varnost, obrambno samoorganiziranje državljanov, paravojaške skupine
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (2,22 MB) |
62. Pomen zgodnjega odkrivanja znakov radikalizacije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmuAleš Dekleva, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pojavnost radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki so vedno bolj prisotni tako v svetu kot v EU in Sloveniji. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kljub delovanju različnih posameznikov in ekstremističnih skupin, niso bile zaznane hujše varnostne grožnje. Po sedanjih ocenah smo sicer razmeroma varni, a ugodne varnostne razmere se lahko hitro poslabšajo, saj je terorizem dinamičen pojav, odvisen od mnogih nepredvidljivih scenarijev. V magistrskem delu predstavljamo različne koncepte proučevanja radikalizacije ter dejavnike tveganja za razvoj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se sinergično združijo v razumevanju, da je proces radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem zelo nepredvidljiv, da so gonilniki, zaradi katerih osebe postanejo skrajno nasilne, številni in zelo raznoliki. Najboljše, kar je mogoče narediti je, da se izboljša družbeno odgovorno ravnanje, da se okrepijo varnostna omrežja in izmenjava relevantnih informacij ter da se razvije sistem indikatorjev za zgodnje odkrivanje in prepoznavanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, se je tudi v Evropi povečalo zavedanje o grožnji terorizma in varnostnem tveganju, ki izhajajo iz dejavnikov radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Podrobneje smo opisali odziv na grožnje in koncept nacionalne varnosti v Sloveniji ter predstavili model Radicalisation Awareness Network (RAN) Slovenija in Projekt Radikalizacija in celoviti protiukrepi v Republiki Sloveniji (RadCePro), in sicer kot poskusa dveh medinstitucionalnih modelov za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji, nastalih po vzoru organiziranja evropskega projekta RAN. Pri učinkovitem izvajanju ukrepov se Slovenija spopada s težavami, kot so omejitve, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki večkrat otežujejo uresničevanje nalog, ter tudi z nezanimanjem nerepresivnih deležnikov, ki ne prepoznajo vloge in nalog, ki bi jih lahko izvajali in tako prispevali k izboljšanju varnosti države. Država, in ne nazadnje celotna družba, lahko s preventivnim pristopom, ki vključuje prepoznavanje in uporabo indikatorjev, prepreči pojavnost radikalizacije ali pa vsaj opozori nanjo, jo tako omeji in ne dopusti, da bi se razvila do skrajnega nasilja ali terorizma.
Ključne besede: varnost, radikalizacija, ekstremizem, nasilje, indikatorji
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 391; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,22 MB) |
63. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 365; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,38 MB) |
64. Spoterstvo kot oblika policijskega dela pri varovanju športnega dogodkaMarko Brelih, 2022 Opis: Športni dogodek, gledalci in zagotavljanje varnosti so trije med seboj prepletajoči segmenti, ki se medsebojno dopolnjujejo. Med športi je nogomet iz globalnega vidika med najbolj priljubljenimi in hkrati z razvojem nogometne igre se je pojavilo navijaštvo na nogometnih tekmah. Skozi razvoj navijaštva je prihajalo do nešportnega in nasilnega vedenja gledalcev, ki se kaže predvsem v oblikah vandalizma in huliganstva. Tragični dogodki na nogometnih stadionih so prisilili pristojne institucije k sprejemu več ukrepov in aktov, ki so podlaga za preprečevanje in zatiranje nasilja. Sprva se je odgovor na nasilna dejanja navijačev kazal v represiji pristojnih organov (policije), vendarle pa vsakokratna uporaba sile nima pozitivnih rezultatov. Na podlagi preučevanja in raziskav v taktiki spremljanja in dela z navijaškimi skupinami so države pričele uvajati spremembe, saj je sprva izključno represivno politiko proti nogometnemu nasilju postopoma nadomestila poglobljena strategija mednarodnega sodelovanja in preventivne oblike dela z navijaškimi skupinami. Bistvo mednarodnega policijskega sodelovanja je v pravočasni izmenjavi informacij, ki so bistvenega pomena za izboljšanje varnosti in varovanja ter preprečevanja nasilja in izgredov. Ena od temeljnih oblik preventivnega dela pa je policijsko spoterstvo. Je dejavnost policije, s katero policisti pridobivajo in izmenjujejo varnostno pomembne podatke in informacije v zvezi s potovanjem in udeležbo navijaških skupin na športnih dogodkih. Omenjena oblika dela je v slovenski policiji razmeroma nova in se še vedno razvija, predvsem v obliki profesionalizacije dela v okviru policijske organizacije.
Ključne besede: nogomet, navijači, nasilje, policija, policijsko spoterstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 429; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,01 MB) |
65. Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021Simon Bizjan, 2022 Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 349; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,70 MB) |
66. |
67. |
68. Kršitev ustavne pravice do dedovanjaMojca Kovačič, 2021 Opis: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Ključne besede: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 41
Celotno besedilo (886,25 KB) |
69. Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki SlovenijiSandi Vrbanić, 2022 Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,07 MB) |
70. Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporihStanislav Strajnar, 2022 Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 529; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,03 MB) |
