Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
Dojemanje policije in občinskega redarstva v javnosti v primerjalno pravnem kontekstu
Olga Oven, 2018

Opis: Rdeča nit magistrske naloge se navezuje na širok nabor subjektov, ki opravljajo naloge in zadeve javnega pomena v okrožju s tistimi, ki jim je javni red in mir potrebno zagotoviti že po zakonodaji, torej javnosti. Magistrsko delo opredeljuje pristojnosti delovanja občinskih redarjev in policije pri zagotavljanju javnega reda in miru, ter nakazuje ločnice med njima, ki bi jih po mnenju mnogih potrebno odpraviti, saj oba organa delujeta za enak namen, le njune pristojnosti se razlikujejo. Potreba po zagotavljanju varstva javnega reda in miru je danes vse večja in nujna za nemoteno življenje in delo javnosti, ljudi, kjer je potrebno zaščititi posameznika, skupnost in dobrine, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri delovanju občinskih redarjev. Prav v tem prikazu je tudi namen magistrske naloge. Iz tega razloga je bila v okviru magistrske naloge izvedene raziskava med ljudmi. Dejansko nas je zanimalo mnenje javnosti o tem ali se danes potreba po občinskih redarjih povečuje in ali so ljudje z njihovim delovanjem tudi zadovoljni. Raziskava je pokazala, da so občinski redarji potrebni in da javnost meni, da bi morali pri svojem delu imeti enaka pooblastila kakor policija, kar smo tudi dokazali s potrjevanjem postavljenih hipotez. Medtem, ko se na drugi strani poraja vprašanje ali bi bilo smotrno v delovanje občinskega redarstva tudi vključiti zasebnike, kakor je to že stalna praksa po nekaterih drugih državah, ki smo jih podali za primerjavo. Ugotovili smo, da je mnenje ljudi do javnih uslužbencev, predvsem občinskih redarjev še vedno precej negativno, kar posplošeno izvira iz nezadovoljstva s samo vlado in političnimi odločitvami.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 458; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

63.
Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policiji
Uroš Novak, 2017

Opis: Pravna država je tista, ki ne krši človekovih pravic in svoboščin, vendar je za zagotovitev varnosti in reda prisiljena poseči v to delikatno področje. Vsaka pravna država ima natančno predpisane postopke, da bi bili posegi v človekove pravice in svoboščine v skladu z načelom zakonitosti, zatorej moramo še posebej paziti, da so ti prijemi in sredstva v skladu s človečnostjo in humanostjo. Država mora vedno in povsod paziti na svoje državljane ne glede nato, ali spoštujejo njen pravni red ali ne. Kršenje zakonodaje ne sme biti nikoli vzrok za prekomeren poseg v človekove pravice. Vsi si zaslužijo obravnavo v skladu s predpisano zakonodajo in na način, da se ne krši njihove človečnosti in dostojanstva ter se z njimi ravna na dostojen in human način. Moja končna misel je, da se za nastanek nezaželenih posledic uporabe prisilnih sredstev veliko preveč poudarja in prelaga odgovornost na državo, vendar mora država zagotoviti zakonite pogoje in zakonito izvajanje pooblastil.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

64.
Žrtve trgovine z ljudmi in uresničevanje njihovih pravic v Republiki Sloveniji
Damijan Roškarič, 2018

Opis: Trgovanje z ljudmi pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic. Gre za pojav, ki se zaradi potreb človeštva, pohlepa, ekonomske globalizacije ter povpraševanja po ceneni delovni sili na eni strani ter pomanjkanja priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, slabih socialnih in gospodarskih razmer ter neperspektivnosti ekonomij in korupcije na drugi strani močno razvija in širi. Po mojem mnenju so eni izmed osnovnih razlogov za razmah in širjenje tega pojava vse večji prepad med bogatimi in revnimi državami, globalizacija, vojne ter vedno večje povpraševanje po ceneni delovni sili in proizvodih. V današnjem času smo priča velikim migracijskim tokovom, ki potekajo iz Afrike, Bližnjega vzhoda, držav Jugovzhodne Evrope, nekdanjih Ruskih republik, Južne Amerike in Azije. Ljudje zaradi sanj o boljši in lepši prihodnosti bežijo v obljubljene države Evropske unije, pri čemer za dosego svojega cilja ne izbirajo sredstev. V povezavi z njihovim potovanjem se mi zastavlja mnogo vprašanj, kot so: kaj se zgodi z migranti, ko prispejo v ciljno državo; ali imajo kakršno koli možnost, da bi se lahko v ciljni državi uspešno integrirali v družbo; ali lahko zaradi svoje ranljivosti podležejo pastem trgovanja z ljudmi in postanejo žrtve trgovanja z ljudmi; ali so jih državni organi in nevladne organizacije v ciljnih državah sposobni prepoznati oziroma identificirati kot žrtve trgovanja z ljudmi ter ali so države v nadaljevanju prepoznanim žrtvam trgovine z ljudmi sposobne zagotoviti in nuditi ustrezno pomoč?
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 626; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

65.
Analiza javnega in zasebnega zdravstvenega varstva v Sloveniji
Špela Pikelj, 2018

Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 532; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

66.
Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krize
Miha Žmavc, 2016

Opis: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 508; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (900,61 KB)

67.
68.
Odnos evropskega sodišča za človekove pravice do pravice do družinskega življenja istospolnih parov
Saša Vodlan, 2017

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je kot glavni varuh človekovih pravic tisto, ki na neki način postavlja lestvico, do kam lahko države eno človekovo pravico omejijo z drugo. Države imajo pogosto težave, kako eno pravico omejiti z drugo, ali pa si to pravico zaradi svoje suverenosti enostavno vzamejo. Težava nastane pri pravicah istospolnih oseb in parov, še posebej ko pride do njihove pravice do družinskega življenja, saj imajo države različne poglede na to, če in do kakšne pravice so istospolni pari sploh upravičeni na državni ravni. Istospolno usmerjene osebe so od nekdaj pereča tema razprav, saj si po mnenju nekaterih ljudi (in oblasti) ne zaslužijo pravnega priznanja, kaj šele pravice do družinskega življenja, zato je toliko bolj pomembno, kakšno je stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče ima namreč med drugim tudi nalogo, da prek svojih sodb podrobneje razlaga pravice iz členov, ki so zapisani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S primerjavo sodb iz različnega časovnega obdobja sem v diplomskem delu skušala predstaviti, kako se je odnos sodišča do pravice istospolnih parov do družinskega življenja skozi leta spreminjal ter kakšen vpliv ima na splošno moralo v evropskem prostoru in ne nazadnje tudi na pravne evropske norme, saj so države članice Sveta Evrope dolžne upoštevati ugotovitve sodišča.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 566; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

69.
Nadzor elektronskih komunikacij in zasebnost
Urban Zepič, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualni problem policije, s katerim se preiskovalci soočajo pri izvajanju prikritega policijskega ukrepa, nadzor elektronskih komunikacij, ko osumljenci za komunikacijo začnejo uporabljati spletne aplikacije, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. V delu posebej poudarjamo korelacijo izvajanja nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju iz 1. točke I. odstavka 150. člena ZKP z ustavno zagotovljeno človekovo pravico do zasebnosti. Poseben poudarek dajemo nadgradnji klasičnega nadzora elektronskih komunikacij, ki je bila predlagana v Zakonu o spremembah Zakona o kazenskem postopku (predlog ZKP-M) in vključuje dodatno možnost uporabe programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije. Skozi celotno nalogo poudarjamo posebnosti izvajanja obeh načinov nadzora elektronskih komunikacij, pravne dvome, ki se pri tem pojavljajo, obravnavamo relevantno sodno prakso, ki se nanaša na poseganje v zasebnost, govorili pa bomo tudi o specifiki zasega digitalnih podatkov. Predlagana uporaba programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije je bila medijsko zelo odmevna. Sprožila je zelo veliko dejanskih dvomov iz vsakdanjega življenja in tudi obilo pravnih dilem. V vsakem primeru smo mnenja, da je trenutna slovenska zakonodaja smiselna in jasna, vendar smo istočasno tudi prepričani, da ne sledi dovolj hitro tehnološkim spremembam, ki so jim pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov priča preiskovalci. Z nekaj dodatnimi pooblastili bi lahko zakonodajo na tem področju naredili boljšo, bolj fleksibilno, predvsem pa učinkovitejšo v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 473; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

70.
Učinkovitost in smiselnost aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na javnih delih
Natalija Šuntner, 2016

Opis: Gospodarska kriza v EU je močno vplivala na povečanje brezposelnosti v državah Evropske unije. V okviru EU so se začrtale skupne smernice politike zaposlovanja, katere so države članice dolžne spoštovani in jih upoštevati pri nacionalni zakonodaji. Glavni namen te naloge je pregled in proučitev politike zaposlovanja, smernic in pravne ureditve. Ugotavljali smo ali APZ sledi zastavljenim ciljem. Podrobneje smo se osredotočili na izvajanje programa javnih del. Slovenija kot članica Evropske unije sledi smernicam in evropski strategiji zaposlovanja. Potrebno si je bilo začrtati prioritete pri reševanju problematike brezposelnosti in urejanju trga dela. Določene kategorije oseb so kljub iskanju zaposlitve prešle v dolgotrajno brezposelne osebe. Povečal se je delež starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb brez izobrazbe in mladih iskalcev zaposlitve. Na trgu dela je še vedno zaznati strukturno neravnovesje. V letu 2011 je Slovenija sprejela Zakon o urejanju trga dela, kateri je bil pozneje dopolnjen in spremenjen. Ukrep aktivne politike zaposlovanja so se začeli načrtovati za večletno obdobje, spremljati in vrednotiti. Vse bolj prehajajo v ospredje pred pasivno politiko zaposlovanja. V ospredje prihajajo predvsem tisti programi aktivni politike zaposlovanja, kateri so namenjeni dolgotrajno brezposelnim in najtežje zaposljivim osebam. Program javnih del je namenjen brezposelnim osebam, ki so več kot eno leto prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelnim osebam omogočijo ponovno socialno vključitev, pridobitev novih izkušenj, znanj. Vzbudijo tudi željo po dodatnem izobraževanju in morebitni menjavi poklica. Hkrati omogočajo razvoj lokalnega okolja in posledično tudi razvoj novih delovnih mest.Koristi javnih del smo podrobneje raziskovali na območju Območne službe Ptuj.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh