Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2482; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: V svetu se povečujejo proizvodnja, promet in uporaba kemikalij, ki se po svojih lastnostih uvrščajo med nevarne snovi. Zaradi nesreč oziroma nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje so naši ekosistemi vključno z ljudmi, ki tam živijo, vse bolj ogroženi. S stališča možnih nesreč z nevarnimi snovmi predstavljajo glavne vire nevarnosti predvsem industrijski obrati, kjer se izdelujejo, predelujejo ali uporabljajo večje količine nevarnih snovi, skladišča teh snovi, prevozi nevarnih snovi po cestah, železnici ali po morju ter odlagališča kemikalij. Drugo področje kemijske varnosti je, ko gre za namerno zlorabo učinkov kemikalij z namenom ogrožanja varnosti v državi in ga lahko razdelimo na teroristično delovanje in kriminalno delovanje z namenom povzročiti škodo %drugemu% iz različnih razlogov. Tveganja in nevarnosti v zvezi z nevarnimi kemikalijami pokriva veliko zakonskih določb, ki so razpršene po dejavnostih in so zaradi tega težko razumljive, še posebej, če se v svojih določbah prikrivajo. Zaradi tega je sodelovanje med subjekti nacionalne varnosti pomembno in se izboljšuje, vendar se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti. Nekatere ustanove pokrivajo posamezna področja zagotavljanja varnosti, kot so Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za kemikalije in drugi, vendar so ti subjekti omejeni na zelo ozka področja. Centralna informacijska podpora se počasi vzpostavlja in izboljšuje, k temu verjetno pripomoreta tudi sodelovanje s podobnimi organi v državah Evropske skupnosti in dostop do skupnih baz na tem področju ter s tem do podatkov, ki jih prej ni bilo mogoče pridobiti.
Ključne besede: kemikalije, nevarne snovi, ogrožanje varnosti, bioterorizem, normativni ukrepi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3408; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,22 MB)