Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 798
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Strateško komuniciranje v Finančni upravi Republike Slovenije
Andrejka Šepec, 2021

Opis: Magistrsko delo predstavlja strateško komuniciranje in njegov pomen za doseganje ciljev organizacije. Namen dela je s pomočjo domače in tuje strokovne literature raziskati pojem in naloge strateškega komuniciranja. Z analizo sekundarnih virov smo proučili komuniciranje, strateško komuniciranje in komuniciranje z javnostmi. Z viri in deduktivno metodo dela smo raziskali komuniciranje v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju, predstavili smo tudi Finančno upravo RS. Glavni cilj magistrskega dela je prikazati pomembnost strateškega komuniciranja splošno in proučiti možnosti strateškega komuniciranja v Finančni upravi RS. S proučevanjem dobrih praks pri vzpostavitvi strateškega komuniciranja v mednarodnem okolju (EU, NATO) smo podali predloge in določili smernice za vzpostavitev koncepta strateškega komuniciranja v Finančni upravi RS. Magistrsko delo je s proučitvijo aktualnih razmer na tem področju podlaga za oblikovanje koncepta strateškega komuniciranja. Na osnovi ugotovitev, analiz in pridobljenega znanja smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in potrdili hipotezi. V zaključku naloge smo z združevanjem pridobljenega znanja in analize primerov podali zaključne ugotovitve na temo strateškega komuniciranja. V okviru ugotovitev so podani predlogi za vzpostavitev koncepta strateškega komuniciranja, na podlagi katere bi lahko Finančna uprava RS v javnosti vzpostavila večjo davčno pismenost, davčno moralo in kulturo ter s tem posledično zmanjšala sivo ekonomijo. Naloge in tehnike strateškega komuniciranja bo v nadaljnjih raziskovanjih treba še podrobneje proučiti, saj so v magistrskem delu služile le za predstavitev nalog in dejavnosti komuniciranja, ki bi jih preko koncepta strateškega komuniciranja morala zagotoviti strokovna služba za komuniciranje.
Ključne besede: komuniciranje, strateško komuniciranje, odnosi z javnostmi, javnost, komunikacijske kampanje
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

72.
Vpliv prepovedanih substanc na mladoletnike in njihovo varnost v prevzgojnem domu
Aleš Repovž, 2021

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv prepovedanih substanc na mladoletnike in njihovo varnost v prevzgojnem domu smo obravnavali mladoletnike, ki so oddani na prestajanje ukrepa v Prevzgojni dom Radeče. Predstavili smo zakonsko ureditev oddaje mladoletnikov v prevzgojni dom. Poseben poudarek smo namenili zagotavljanju varnosti v Prevzgojnem domu Radeče. Osredotočili smo se na varnost mladoletnikov pri izobraževanju in delovno-učnem procesu. Prav tako smo navedli in opisali različna psihofizična stanja mladoletnikov pod vlivom prepovedanih substanc in kako to vpliva na varnost v Prevzgojnem domu Radeče. Obravnavali smo postopke za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc, načine testiranja in različne vedenjske vzorce mladoletnikov pod vplivom le-teh. Z anketiranjem mladoletnikov smo pridobili podatke o uživanju prepovedanih substanc v Prevzgojnem domu Radeče, medtem ko smo z intervjuji med zaposlenimi pridobili podatke o problematiki vnosa prepovedanih substanc in zaznavanju ter najdbi prepovedanih substanc med mladoletniki. Rezultati so pokazali, da v Prevzgojnem domu Radeče 86 % anketiranih mladoletnikov uživa prepovedane substance, nekateri tudi pri delovno-učnem procesu. Ugotovili smo, da mladoletniki najpogosteje vnašajo prepovedane substance v Prevzgojni dom Radeče ob vračanju z izhodov. Zaposleni opažajo pri mladoletnikih, ki uživajo prepovedane substance, različne psihofizične znake, na katere so vsi pozorni, zlasti pri rokovanju z nevarnimi orodji in stroji pri delovno-učnem procesu. Pri pisanju smo uporabili deduktivno metodo, analizo in interpretacijo primarnih in sekundarnih virov, opisno, zgodovinsko, kvantitativno in kvalitativno metodo ter metodo anketiranja, metodo z lastno udeležbo, v zaključnem delu pa metodo sinteze
Ključne besede: varnost, mladoletniki, prepovedane substance, delovno-učni proces, Prevzgojni dom Radeče
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

73.
Varnost baltskih držav – primer Latvija
Drago Lesjak, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava varnostne razmere v baltskih državah, ki so se poslabšale zaradi okrepljene vojaške prisotnosti ruskih oboroženih sil v eksklavi Kaliningrad, kjer so Rusi namestili oborožitvene sisteme za odvračanje in onemogočanje delovanja zavezniških sil Nato na vhodnih mejah Evrope. Magistrsko delo obsega pregled in analizo zmogljivosti Nata in Ruske federacije za delovanje v regiji Baltskega morja s poudarkom na nacionalno varnostni ureditvi Latvije, zagotavljanjem njene nacionalne suverenosti in njenih zmogljivosti za odvračanje vojaških in nevojaških groženj Ruske federacije. Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije je po mnenju baltskih držav v fazi razvoja in za zdaj ne more bistveno prispevati k njihovi varnosti. Nato je zanje še vedno glavni garant varnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zavezniška odločitev o oblikovanju misije Okrepljene prednje prisotnosti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem je temeljila na solidarnosti, odločnosti in sposobnosti zavezniškega delovanja zoper kakršno koli agresijo Ruske federacije. Trenutna ruska politika potrjuje, da je Rusija pripravljena doseči svoje cilje glede sosednjih držav na kakršen koli način, vključno z uporabo vojaške sile za uveljavljanje svoje zunanje politike in varnostnih usmeritev. Ruska federacija s strategijo preprečevanja dostopa in onemogočanja območja uspešno omejuje aktivnosti Nata pri zagotavljanju varnosti baltskih držav. Podrobneje smo opisali Latvijo, njen koncept nacionalne varnosti in obrambne politike ter status ruske manjšine, ki ima lahko pomembno vlogo v morebitnem rusko-latvijskem konfliktu. Izdelali smo primerjalno analizo vojaških zmogljivosti Nata in Ruske federacije v regiji Baltskega morja in analizirali vojaške zmogljivosti Latvije za zagotavljanje suverenosti in neodvisnosti države.
Ključne besede: varnost, suverenost, odvračanje, onemogočanje, baltske države
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

74.
Vpliv demografskih sprememb na čakalne vrste v zdravstvu
Tjaša Arh, 2021

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv demografskih sprememb na čakalne vrste v zdravstvu smo obravnavali demografijo prebivalstva v Sloveniji. Osredotočili smo se na rojstva, smrtnost in pričakovano trajanje življenja. V nadaljevanju smo se opredelili na starostno sestavo prebivalstva in ugotovili delež prebivalstva po starostnih skupinah. Poseben poudarek smo namenili demografskim dejavnikom staranja prebivalstva, ki se po naših ugotovitvah močno povečuje in je lahko eden od ključnih dejavnikov za nastajanje čakalnih vrst v zdravstvu. Predstavili smo čakalne vrste v zdravstvu, ki so večletna aktualna tema, in ugotavljali možne vzroke za njihov nastanek. Osredotočili smo se na čakalne sezname in njihovo upravljanje z upoštevanjem zakonske regulative. Obravnavali smo ukrepe in vladne projekte za zmanjševanje čakalnih vrst, ki so se izkazali za delno učinkovite. Pred pripravo analiz smo se osredotočili še na trende in vzroke, ki po ugotovitvah prav tako vplivajo na zdravstveno varstvo. S pridobljenimi podatki smo pripravili analize čakalnih vrst in čakalnih dob za zdravstvene storitve na kardiologiji UZ srca ter MR glave in skeleta v Splošni bolnišnici Jesenice, pripravili smo analizo starostne sestave čakajočih v čakalnih vrstah in na podlagi prej opravljenih analiz ugotavljali rezultate in iskali odgovor na zastavljeno hipotezo, ki je nismo zavrgli. Pripravljene analize bi bile odlično izhodišče kot primer dobre prakse za vse bolnišnice kot tudi za ustrezne institucije, saj bi na podlagi dobljenih podatkov lažje pripravili določene ukrepe za posamezne storitve. Pri pisanju dela smo uporabili zgodovinsko, opisno, kvantitativno in primerjalno metodo ter metodo opazovanja z lastno udeležbo, na koncu pa še metodo sinteze.
Ključne besede: demografija, demografski dejavniki staranja prebivalstva, čakalne vrste, zdravstvene storitve, trendi v zdravstvu
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 302; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

75.
The Southern African Development Community (SADC) diplomatic conflict management response for enhancing human security
Seabelo Isaac Kgosi, 2020

Opis: The focus of this study was to examine the effectiveness of the SADC diplomatic conflict management response mechanism for enhancing human security with specific reference to Mozambique between the years 2013 to 2017. The topic of the study aligns the research towards different diplomatic activities and legal matters, it employs a descriptive, desktop qualitative case study approach in the collection, analysis and interpretation of data on the SADC diplomatic conflict management response mechanism for enhancing human security in Mozambique. The study further evaluated the efficacy of SADC’s Organ on Politics, Defence and Security (OPDS) as a conflict prevention, mediation and resolution mechanism in any conflict that may arise in the Southern African region. The findings of the study are that SADC conflict prevention, mediation and resolution efforts are ineffective due to; a decision-making structure which promotes political patronage and sovereign interest over evidence based conflict resolution; weak mandate of the Secretariat whose role is to coordinate and implement the decisions of Summit and Council as opposed to initiating programs and initiatives that are binding on Member States; weak funding to the SADC Secretariat as a whole and conflict prevention, mediation and resolution in particular and SADC’s poor coordination with the AU and UN on conflict management. The study recommends that SADC Secretariat be restructured and turned into a Commission whose initiatives and programs should be binding on Member States. This will remove political patronage and bias and usher in independence and objectivity in decision-making, including in conflict prevention, mediation and resolution.
Ključne besede: Mozambik, SADC, mehanizem za upravljanje konfliktov, učinkovitost, prestrukturiranje
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 306; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

76.
Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji
Žan Žalec, 2021

Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 379; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

77.
Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic
Rozi Žalig, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 342; Prenosov: 0

78.
Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015
Aleksandar Dončev, 2021

Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij.
Ključne besede: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

79.
Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red
Andreja Tošeski, 2020

Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

80.
Opredelitev terorizma v dokumentih OZN in EU po letu 2001
Bojan Purgaj, 2020

Opis: Terorizem je grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Najhujši teroristični napad se je zgodil 11. 9. 2001 v ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Svet se je takrat pričel zavedati, da terorizem predstavlja grožnjo celotni civilizaciji in ne le posamezni državi, kot je to veljalo v polpreteklosti. Pojem terorizma je obenem dobil popolnoma drugačen pomen. Mednarodna raznolikost in različni interesi onemogočajo sprejetje enotne definicije terorizma tako v OZN kot na ravni EU. Terorizem lahko najbolj preprosto opredelimo kot uporabo ali grožnjo z uporabo nasilja proti določenim subjektom za dosego določenih političnih ciljev. Vsem dobro poznana izjava %za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo% je ena od največjih ovir globlje opredelitve terorizma. Znotraj OZN je bil ustanovljen VS, ki ima primarno nalogo ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Izpostaviti velja, da je VS OZN pri zagotavljanju svetovne varnostni manj učinkovit prav zaradi načina glasovanja v njem, vendar kljub temu relativno dober, kajti preprečuje, da bi se stalne članice VS OZN, ki so svetovne velesile, spopadle med seboj. EU postavlja temelje boja proti terorizmu že v preambuli PEU. Sprejemanje dokumentov OZN in EU je najpogosteje odziv na aktualne razmere, posledice terorističnih napadov. Ugotovitve kažejo, da je ustroj organov EU bistveno bolj operativen in učinkovitejši kljub dejstvu, da EU določene pravne akte povzema ali implementira v svoj pravni red od OZN. EU kljub temu nima enotne definicije terorizma, četudi zastopa interese držav, ki so si bistveno bolj podobne v ureditvi političnega sistema, kakor tudi na gospodarskih, kulturnih, verskih in drugih področjih
Ključne besede: terorizem, OZN, VS OZN, EU, učinkovitost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 499; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh