Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Obveščevalna dejavnost v sistemu zgodnjega opozarjanja
Samo Trs, 2016

Opis: Ob hitrem spreminjanju varnostnih razmer je potrebno biti še toliko bolj pripravljen na pojav vseh vrst sodobnih tveganj in varnostnih izzivov, ki bi lahko vplivali na varno počutje, kakovost življenja in odnose med posamezniki, državami in mednarodno skupnostjo. Izhajajoč iz tega sem preučil trenutno strukturo in pripravljenost državnih organov za pravočasno ukrepanje ob pojavu groženj in tveganj nacionalni varnosti. Skladno z navedenim sem preučil nacionalnovarnostni sistem, kako je opredeljen in kot takšen zasnovan za delovanje in ukrepanje ob pojavu varnostnih tveganj in izzivov. V okviru tega sem preučil sodobnost strukturiranja le-tega s težiščem na organiziranju, delovanju in sodelovanju obveščevalnih služb ter ustreznosti le-teh na slovenskem prostoru in kakšen je njihov namen. Pri tem so mi pomagale analize in primerjave z nacionalnovarnostnima sistemoma Slovaške Republike in Izraela ter v intervjujih izražena dejstva, misli in ideje strokovnjakov s tega področja. Pri prepoznavanju obveščevalne dejavnosti sem le-to povezal z zgodnjim opozarjanjem kot možnost pravočasnega ukrepanja pri odkritju pojava morebitnih kriz na različnih področjih družbenega življenja. Skupno, obveščevalna dejavnost in zgodnje opozarjanje, pa sta me vodili k sistemu zgodnjega opozarjanja in ugotavljanju, ali je le-ta organiziran na nacionalnem nivoju, kot je načrtovan v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije(v nadaljevanju ReSNV-1) ali ne in ali obstaja v Sloveniji celosten pristop k zaščiti in zagotavljanju pričakove varnosti državljanov Slovenije. Iz preučevanj sem videl možnost, da bi z reorganiziranjem obveščevalnih služb, boljšim sodelovanjem, boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in s celostnim pristopom lahko vzpostavili učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi bilna strateškem nivoju, v podporo najvišjim odločevalcem pri sprejemanju odločitev o nacionalnih interesih, zaščiti strateških ciljev in zavarovanju le-teh pred morebitnimi krizami.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

72.
Organizirani kriminal in nezakonite migracije kot grožnja nacionalni varnosti
Elvis Škerban, 2017

Opis: Nezakonito migriranje ljudi preko državne meje je problematika, ki je pereča, nevarna, škodljiva in s katero se je treba ukvarjati, ji posvetiti več pozornosti ter jo v končni fazi odpraviti ali vsaj zmanjšati. Z magistrsko nalogo bomo skušali opozoriti stroko in tudi drugo zainteresirano javnost na to problematiko, na njeno morebitno povezavo z organiziranim kriminalom, na hitrejšo zaznavo pojavnih oblik specifičnih kaznivih dejanj in ne nazadnje tudi na pomanjkljivo varovanje državne meje. V magistrski nalogi smo opisali temeljne pojme, kot so nezakonite migracije, migracije, organizirani kriminal, nacionalna varnost in varnost. Predstavili smo delovanje organiziranega kriminal, kako vpliva na samo kriminaliteto in varnost ter na kakšen način bi lahko predstavljal grožnjo tudi nacionalni varnosti. Opisali smo nekatere najpomembnejše organe v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, ki se ukvarjajo z varnostjo ter skrbijo za pregon organiziranega kriminala in nezakonitih migracij, predstavili in opisali smo najpomembnejše strateške dokumente, ki omogočajo delovanje teh varnostnih organov, opisali in predstavili smo delovanje nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije. Republika Slovenija se je v obdobju od osamosvojitve do danes rešila spon socialistične ureditve k popolni samostojnosti in demokratični ureditvi, kjer vlada ljudstvo, oblast pa je razdeljena na zakonodajalno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Republika Slovenija je zaradi svoje geografske lege bila in bo tudi v prihodnosti predstavljala pomemben del t. i. balkanske poti, po kateri se organizirano dobavlja nelegalno blago najprej v Slovenijo, nato pa z različnimi načini transporta naprej v Evropo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi organizirani kriminal, saj se te poti uporabljajo pri dobavljanju različnega nelegalnega blaga, predvsem prepovedanih drog, orožja, in seveda pri trgovini z ljudmi. Vstop Slovenije v Evropo in posledično v schengenski prostor migracijskih poti ni veliko spremenil, spremenilo pa se je razmišljanje migrantov, saj je Slovenija postala v veliki meri ciljna država, ker je del Evropske unije, kar pa je navsezadnje cilj migrantov - vstop v Evropsko unijo in uživanje socialnih pravic, ki jih ta nudi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

73.
Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka?
Stojan Auer, 2017

Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 530; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (966,07 KB)

74.
Vpliv javnih del na določene strukture dolgotrajno brezposelnih v Pomurju
Cvetka Slavič, 2016

Opis: Svetovna gospodarska kriza je vplivala ne le na porast brezposelnosti, ampak posledično tudi na povečanje dolgotrajne brezposelnosti tako v Evropi kot v Sloveniji. Države skušajo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja ta problem blažiti oz. zmanjševati. Za boljše poznavanje problematike smo v magistrski nalogi predstavili delovanje Zavoda Republike Slovenije, Območno službo Murska Sobota, značilnosti trga dela, definirali brezposelnost ter dolgotrajno brezposelnost. Proučili smo mednarodne in nacionalne akte, na katerih temelji aktivna politika zaposlovanja. Eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen dolgotrajno brezposelnim osebam,so javna dela. Kakšen vpliv imajo na posamezne strukture dolgotrajno brezposelnih v Pomurju, smo ugotavljali v magistrski nalogi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 499; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

75.
Optimalni model teritorialne organizacije davčne uprave v Republiki Sloveniji
Slavica Špilar, 2011

Opis: Državna uprava mora delovati v javnem interesu. Organizirana mora biti tako, da lahko svoje naloge izvaja v skladu s sodobnimi načeli delovanja javne uprave (novi javni menedžment), ki zagotavljajo kakovostne storitve, usmerjene k njihovim uporabnikom. Zakon o državni upravi določa, da izvajajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, predvsem upravne enote kot neke vrste "splošen upravni okraj". Hkrati pa so po teritorialnem principu organizirana tudi nekatera ministrstva oziroma organi v njihovi sestavi, ki imajo lastno mrežo organizacijskih enot za posamezna območja države. Tako je državna uprava na številnih področjih organizirana trinivojsko, in sicer na ravni centralnih organov, na območni (pokrajinski) ravni in na lokalni ravni. Pri tem so območja območnih enot in izpostav posameznih organov v veliki meri neusklajena. Naloge državne uprave se opravljajo razpršeno, pri čemer je ta predvsem na lokalni ravni razdrobljena in nepovezana. Takšna ureditev je nepregledna, neracionalna in ni najbolj prijazna do uporabnikov. Hkrati pa so oslabljene tudi vertikalne povezave med upravnimi enotami in ministrstvi ter horizontalne povezave med upravnimi enotami in drugimi teritorialnimi organi državne uprave. Eden izmed večjih državnih organov z lastno trinivojsko mrežo teritorialnih organizacijskih enot za posamezna območja države je tudi Davčna uprava Republike Slovenije, kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Predvsem na območni ravni ima davčna uprava nesorazmerno velike davčne urade, ki niso primerljivi z drugimi organi državne uprave na tej ravni. Na lokalnem nivoju, kjer delujejo davčne izpostave pa davčna uprava ne izvaja vseh nalog davčne službe, pač pa zgolj tiste, ki se nanašajo na obdavčitev fizičnih oseb, kar ni v skladu z načelom usmerjenosti storitev k uporabnikom. Pri tem pa izpostave davčne uprave na lokalni ravni tudi niso ustrezno horizontalno povezane z upravnimi enotami oziroma upravnimi centri. Navedena tematika je v magistrski nalogi podrobno prikazana s pravno teoretičnega in tudi primerjalnega vidika, v okviru katerega je predstavljena organizacija davčnih služb v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Nizozemska, Italija).
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

76.
Vpliv višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank
Simona Prosenc, 2016

Opis: Hiter gospodarski razvoj terja hitro in učinkovito prilagajanje potrebam oziroma zahtevam, ki se vsakodnevno oblikujejo pri sklepanju pogodb. Ker se pogodbe sklepajo vsak dan in, skoraj na vseh področjih življenja, je potrebno še posebno pozornost nameniti začetnim pogajanjem pri pogodbenih določilih, ki morajo biti jasno določena, še preden je pogodba, med dvema partnerjema v pisni obliki, sklenjena dokončno. Državnih meja pri sklepanju gospodarskih pogodb skorajda ni več, pogodbeni partnerji se pri sklepanju poslov prav zato srečujejo tudi z različnimi zakonskimi ureditvami. Pri sklepanju pogodb s partnerji iz drugih držav in drugih kultur se partnerji običajno med seboj niti ne poznajo. Vsak posebej deluje v različnih okoljih, spoštuje druge zakone, zato je še toliko bolj pomembno, da se določila pogodbe dogovorijo še posebej skrbno in natančno, saj je v njih izražena volja pogodbenih strank. Pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki,odraža voljo obeh pogodbenih strank, ki svojo voljo oziroma zahteve zapišeta in s tem vsaj omejita ali preprečita morebitne kasnejše nesporazume. Hkrati s težnjo ponudnika, da v čim večji možni meri zadovolji potrebe morebitnih pogodbenih partnerjev, se na drugi strani odpira tudi vprašanje možnosti neizpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma nespoštovanja dogovora. V primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti zakonska pravila predvidevajo različne sankcije. Pri tem se največkrat pojavlja odškodnina. Pogodbene stranke poizkušajo na različne načine izključiti ali samo omejiti svojo odgovornost in s tem tudi višino odškodnine. Pri tem ima stranka, ki je dalj časa prisotna na trgu, običajno prednost. Bolje pozna morebitne rizike, ki bi lahko imeli vpliv na izvršitev pogodbenih določil. Pri sklepanju pogodb je bolj previdna in ni pripravljena prevzeti vseh rizikov, ki bi lahko ogrozili izvedbo posla (Kranjc, 2008, str. 191). V magistrskem delu bom poudarek namenila raziskovanju vpliva višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Še posebej me bo zanimalo vključitev vpliva višje sile v pogodbeno razmerje in s tem tudi morebitno odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Prav tako bom pojasnila, kaj sploh je višja sila v pogodbi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 713; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (858,12 KB)

77.
Varstvo človekovih pravic na Kosovu
Shqipe Shala, 2017

Opis: Človekove pravice, medsebojno povezane in odvisne ter nedeljive, naj bi človeku pripadale že po njegovi naravi - vsak posameznik naj bi jih samodejno pridobil že ob rojstvu. Pripadajo vsakemu človeku, omogočiti in ustrezno zavarovati pa mu jih mora država. Vsesplošno priznana pravica, ki izhaja prav iz splošnih človekovih pravic, je pravica do varstva človekovih pravic.Na Kosovu varstvo človekovih pravic počasi napreduje. Parlament je med drugim le sprejel potrebne zakonske spremembe za vzpostavitev posebnega sodišča, ki bo raziskovalo obtožbe o hudih vojnih zločinih(čaka se končna odobritev nizozemskega parlamenta). Kosovo je doseglo majhen napredek pri programih vključevanja povečanega števila Romov, Aškalov in Egipčanov, ki so bili prisilno izgnani iz Nemčije in drugih evropskih držav. Z grožnjami in ustrahovanji se soočajo novinarji, pregoni teh kaznivih dejanj pa so počasni. Še naprej ostajajo napetosti med Srbi in kosovskimi Albanci. Velika težava je tudi nasilje v družini. Število pritožb pri instituciji ombudsmana se je leta 2016 glede na predhodno leto sicer zmanjšalo. Institucija ombudsmana Kosova dobi največ pritožb glede pravice do poštenega in nepristranskega sojenja, najbolj odzivni na pisma ombudsmana Kosova pa so misija EULEX, ministrstvo za pravosodje, Center za socialno delo v Prištini, vladna komisija za preverjanje statusa vojnih veteranov in invalidov,občina Đakovica in Univerzitetni klinični center Kosova. Ustavno sodišče kot zadnji organ ustavnega reda Kosova s svojim delovanjem veliko pripomore h graditvi demokratične družbe na Kosovu, ki temelji na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju načela delitve oblasti.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 497; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

78.
79.
Varstvo dostojanstva na delovnem mestu
Špela Prestor Markun, 2017

Opis: Varstvo dostojanstva je ključna komponenta na poti do človekove samouresničitve. Je osnovna človekova pravica in vrednota, ki mora biti spoštovana na vseh področjih - tudi na delovnem mestu. A ker je pogosto kršena, je namen pričujočega pisanja ozaveščati posameznike o varstvu njihovih pravic in pomagati delodajalcu, da se zavaruje pred posledicami, ki jih prinaša zloraba pravice do osebnega dostojanstva na delovnem mestu. Z razvojem družbe se povečuje konkurenca med podjetji in bitka za uveljavitev na trgih pogosto povzroči stresne okoliščine ali pritiske na delovno silo. Pogosta posledica je rivalstvo med zaposlenimi. Boj za položaj lahko pripelje tudi do podtikanj, groženj in povzročanja strahu, kar prizadene osebno dostojanstvo posameznika. Kršitev dostojanstva na delovnem mestu je v domači in tuji literaturi poimenovano z mnogimi izrazi, vedno pa je prisotno izvajanje nasilja. V nalogi smo predstavili vzroke, ki privedejo do posegov v dostojanstvo na delovnem mestu, in kršitve, ki takšne posege spremljajo. Izvajanje mobinga je sistematičen proces, katerega cilj je izriniti posameznika iz delovne sredine, zato smo predstavili tudi njegovo dinamiko. Poglaviten namen proučevanja teme je predstaviti varstvo delavca in vloge subjektov, ki morajo biti vključeni v takšno varstvo. Za zajezitev problema so najpomembnejši preventivno delovanje, ozaveščenost in ukrepanje. Ko je mobing prepoznan, to ni le problem žrtve, temveč postane problem celotne organizacije, družbe in države. V ta namen smo predstavili vlogo žrtve, sodelavcev, delodajalca, ostalih združenj in državnih politik. S predstavitvijo sodne prakse v Sloveniji smo želeli izpostaviti pomembnost poznavanja sistematičnega reševanja problema, kjer je poglavitno poznavanje zakonodaje. Žal Slovenija še vedno spada med države, kjer kršitev dostojanstva na delovnem mestu narašča, zato smo za primerjavo predstavili tudi varstvo te pravice v drugih evropskih državah. Cilj pisanja je ozaveščati posameznike, predstaviti posledice organizacijam in napotiti državne politike k doslednejšemu nadzoru. Kršenje dostojanstva na delovnem mestu prinaša hude posledice, saj uničuje pravno državo, zdravo družbo, prazni zdravstveno blagajno, znižuje socialno blaginjo, zmanjšuje produktivnost podjetij, načenja odnose v družini in kvari psihofizično stanje posameznika.
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 740; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

80.
Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij
Boštjan Poklukar, 2017

Opis: V magistrskem delu z naslovom Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij je analizirana in raziskana migrantska kriza, s katero se je Republika Slovenija soočala od septembra 2015 do marca 2016. S posameznimi raziskovalnimi metodami so se preučili in analizirali postopki in aktivnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v pripravah na migrantski val. Raziskali in analizirali smo delovanje in ukrepanje sistema v prvem in drugem migrantskem valu ter v pripravah na morebiten tretji migrantski val. Magistrsko delo dokazuje, da se je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij izkazal kot delujoč, učinkovit in uspešen podsistem nacionalne varnosti Republike Slovenije, kljub določeni meri improvizacije pri izvajanju določenih nalog. Z raziskavami in analizami je dokazano, da je nujno potrebna posodobitev upravljanja in vodenja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot dela sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije tako na področju modernizacije in nadgradnje postopkov vodenja in upravljanja sistema kot na področju izobraževanja in usposabljanja sil zaščite, reševanja in pomoči. V magistrskem delu je analizirano in raziskano delovanje sil zaščite, reševanja in pomoči v smislu širitve in popolnjevanja sil v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Magistrsko delo predlaga tudi nekatere izboljšave, nadgradnje in morebitne rešitve pri vodenju in upravljanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj gre za izjemno pomemben del sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije, brez katerega si v prihodnosti ne moremo predstavljati obvladovanja sodobnih kriznih situacij.
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 820; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh