Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


851 - 860 / 898
Na začetekNa prejšnjo stran81828384858687888990Na naslednjo stranNa konec
851.
Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini : magistrsko delo
Robert Ovčar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Anžiča, avtor Robert Ovčar obravnava vprašanja deliktov spolnega nasilja v družini ter spremljajočega družinskega nasilja in predstavlja analize in pristope pri reševanju tega splošnega problema. Pri tem obravnava aktualna vprašanja in v nalogi podaja argumente in odgovore o tem, ali organi, ki odločajo o prihodnosti žrtve kaznivega dejanja kakor tudi storilca, težijo k temu, da so nadaljnji dogodki oz. življenje po hudi izkušnji kaznivega dejanja obravnavani s pomočjo vseh vpletenih institucij in ali delujejo samo v svojem interesu ali v globalnem interesu pomagati samo po svojih močeh in ne s pomočjo vseh pristojnih institucij ter njihovih vzvodov. V nalogi avtor podaja pregled stanja na področju obravnavanja kaznivih dejanj med leti 2002 in 2014 ter statistični pregled po policijskih upravah in pregled letnih poročil državnih tožilcev. Navaja razloge, ki so Ministrstvo za pravosodje - predlagatelja novega Zakona o kazenskem postopku in Zakona o preprečevanju nasilja v družini - pripeljali do tega, da je pripravil spremembo zakonodaje na tem področju; navaja tudi, v kolikšnem obsegu se je zakonodaja spremenila. Novi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o preprečevanju nasilja v družini sta bila potrebna zaradi uskladitve prava z našo ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, mednarodnimi dokumenti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti. Novo sprejeta kazenska zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, sta zahtevala uskladitev materialnih in procesnih institutov prava s to zakonodajo. Avtor je poskušal predstaviti različnost v delovanju naših represivnih organov in tujih institucij v nekaterih drugih državah članicah EU. Predstavi delo policije in v nekaterih poglavjih terensko delo policistov, ki neposredno zaznajo elemente kaznivega dejanja ter se prvi soočijo z žrtvami ter osumljencem. Poskuša opisati delo med vladnimi in nevladnimi institucijami ter, po njegovi oceni, obveščanje in sodelovanje med njimi uvršča na prvo mesto dela pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj z elementi spolnega nasilja ter pomoč ljudem, ki se že znajdejo v krogu tega strokovne terapije potrebnega pojava.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijski postopek, spolno nasilje, družina
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4477; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

852.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo : magistrsko delo
Nataša Nik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4935; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

853.
Primerjalno pravni pregled ureditve trga soli s posebnim poudarkom na soli za prehrambni namen : magistrsko delo
Tanja Moškrič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sol - živilo, od katerega je odvisno življenje vsake človeške celice. Skozi stoletja uporabljena kot način plačila, tihotapsko blago, dragocena dobrina, nujna substanca za konzerviranje živil, razlog za vojne, medij za rituale in čaščenja, medij v holistični medicini, obogatena z vitamini in drugimi minerali služi za zagotavljanje javnega zdravja, v obliki infuzij in raztopin je osnova v bolnišnicah, pomembna tako za življenje samo kot za udobje, saj je surovina v različni proizvodnji, pomembna za zagotavljanje varnosti cest itd. Sol je tisto, kar je poleg vode in zraka izjemno pomembno za naše življenje, a kljub temu še vedno premalo cenjeno v zavesti potrošnika. Jedilna sol je v Sloveniji in svetu nosilec dodanega joda in predstavlja živilo za zagotavljanje javnega zdravja v okviru zadostne preskrbljenosti populacije z jodom. Njena vloga v prehrani je pomembna, pomemben pa je tudi nadzor nad njeno kakovostjo. Da se nadzor nad kakovostjo in skladnostjo jedilne soli lahko izvaja, je treba imeti urejeno zakonodajo. Ob nadzoru soli leta 2013 je Inšpektorat za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin ugotovil, da obstoječi Pravilnik o kakovosti soli ni skladen z Uredbo 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in 1925/2006 o dodajanju vitaminov in mineralov in nekaterih drugih snovi. Ob raziskovanju je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji za prehrambno sol institucije (MZ, MKGP) niso razpolagale z gradivom o jedilni soli, nadzora na trgu prehrambne soli pa do leta 2013 praktično ni bilo. Z raziskavo je bilo ugotovljeno dejansko stanje trga predpakiranih soli v Sloveniji in na podlagi ugotovitev predlagane možne spremembe le-tega.
Ključne besede: sol, proizvajalci soli, pridobivanje soli, trg soli, prehrambna industrija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3374; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

854.
Kultura strahu in pomen zaupanja v javnem življenju : magistrsko delo
Branka Milišić, 2015, magistrsko delo

Ključne besede: kultura strahu, nezaupanje, strah, tesnoba, fobije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3424; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

855.
Etične dileme podjetnika - menedžerja pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev : magistrsko delo
Miran Mežnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko se govori o pomenu in nujnosti uveljavljanja etike na vseh področjih, vendar se pri tem pogosto pozablja, da je ravno človek temelj etike in da je etika bistvo človekovega delovanja, ki ga usmerja v iskanje dobrega in mu pomaga ustvarjati bolj prijazen svet, v katerem lahko človek so-deluje. Eno najbolj izpostavljenih področij za (ne)etično ravnanje v podjetju je tako prav področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev. V magistrskem delu opredeljujemo odnos človeka do etike in etike do človeka. Predstavljamo opredelitev etike, namen in cilj etike, vlogo etičnih teorij ter odnos moralnih vrednot in temeljnih kreposti do etičnih norm. Poslovno etiko razumemo kot posebno področje etike, ki nam daje smernice za vedénje, obnašanje in ravnanje ter ukrepanje pri poslovanju. Pomemben je prispevek Cerkve in cerkvenega nauka pri reševanju odnosa delodajalci-delavci, saj je vplival na začetke zakonskega urejanja delavskih pravic. Etika v podjetju zastavlja številne etične dileme, ki izvirajo iz težnje po učinkovitem podjetju, zato pa prihaja do izkoriščanja delavcev. Obravnavamo ravni in vire poslovne etike, opredeljujemo razmerje med poslovno etiko in zakoni. Posebej opozorimo na negativne poslovne prakse kot posledico tranzicijskega prehoda iz totalitarističnega v demokratični sistem. Ob tem je ključna vloga in delovanje menedžerja, ki se mora zavedati pomena vrednot in sploh etike v delovanju podjetja. Kršitve etičnih standardov pomenijo menedžerjevo neetično delovanje. Ker so za vodenje podjetja odgovorni menedžerji, je od njihovega ravnanja v največji meri odvisno, v kolikšni meri se etične vrednote v podjetju spoštujejo. Zato so ključna vodila, ki so menedžerju v pomoč ob etičnih odločitvah. Zgolj dobičkarsko gledanje na področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev je praviloma razlog za neetično ravnanje pri zaposlovanju ali odpuščanju delavcev. Zato ima pomembno vlogo pravna ureditev oziroma zakonodaja, ki ureja področje zaposlovanja in dela v Sloveniji in drugod. Ureditev sklepanja, prenehanja ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi v aktualni zakonodaji o delovnih razmerjih ne sme biti samo zakon, pač pa tudi etični standard, ki mora imeti svoj temelj v etičnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi tudi za določen čas. Rezultati opravljene telefonske ankete nam potrjujejo, da je za večino menedžerjev oziroma lastnikov podjetij etično ravnanje pomembno, vendar vedno ko gre za vprašanje koristi podjetja, interese lastnikov ali lastne interese, pa na etiko pogosto preprosto pozabijo. Podobno velja tudi za področje zaposlovanja ali odpuščanja delavcev.
Ključne besede: etika, morala, poslovna etika, poslovna morala, etične dileme, delavci, podjetje, menedžment, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5476; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

856.
857.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013 : diplomsko delo
Sandra Murgić, 2016, diplomsko delo

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3716; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

858.
Skupna čezmejna javna naročila izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnem bloku zračnega prostora centralne Evrope : magistrsko delo
Vesna Matjašec, 2016, magistrsko delo

Opis: Liberalizacija letalskega sektorja v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU) in zakonodajni sveženj ʼenotno evropsko neboʼ, poznan kot SES (Single European Sky, v nadaljevanju: SES), so združili izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa držav članic v funkcionalne bloke zračnega prostora (Functional Airspace Block, v nadaljevanju: FAB) s ciljem optimizacije pretoka zračnega prometa in povečanja učinkovitosti služb zračnega prometa v Evropi. Tako se je skladno z zakonodajnim svežnjem SES, vzpostavilo devet funkcionalnih blokov, med njimi tudi Funkcionalni blok zračnega prostora centralne Evrope (v nadaljevanju: FAB CE), ki združuje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa naslednjih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Republike Slovenije in Slovaške Republike. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združeni v FAB CE, so samostojne pravne osebe v državni lasti, zavezanci za izvajanje postopkov javnih naročil. Financirajo se s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Sistem javnega naročanja je pomembno orodje za zmanjšanje stroškov naročnikov. Čezmejno sodelovanje med naročniki iz različnih držav članic združenih v FAB CE, bi pospešilo doseganje ciljev zakonodajnih svežnjev SES, predvsem v smislu zniževanja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in tudi za potrebe nudenja podpore pri implementaciji, izvajanju in pri nadaljnjem razvoju FAB CE. Za razvoj tovrstnega čezmejnega sodelovanja naročnikov v FAB CE je ključnega pomena javno naročniška zakonodaja, tako na evropskem, kot na nacionalnem nivoju. To magistrsko delo preučuje ovire in možnosti izvajanja skupnih čezmejnih javnih naročil izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa združenih v FAB CE z vidika direktiv EU s področja javnega naročanja in nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic FAB CE.
Ključne besede: javna naročila, zračni promet, zračni prostor, navigacijske službe, čezmejno sodelovanje, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3798; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

859.
Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije : magistrsko delo
Iztok Matjašec, 2016, magistrsko delo

Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4295; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

860.
Pravni okvir slovenskega babištva : magistrsko delo
Irena Maguša, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 7177; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.61 sek.
Na vrh