Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 862
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje
Polona Letnar, 2021

Opis: Razvite države si močno prizadevajo, da bi število smrtnih žrtev približali stopnji nič, zato veliko vlagajo v vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Najpomembnejši dejavnik je človek, ki mu je treba nuditi kakovostno usposabljanje in vzgojo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Kakovostno usposabljanje je treba zagotoviti tudi v primerih, ko voznik zamenja svoje prometno okolje. Namen magistrskega dela je predstaviti postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko. Postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko predstavljamo z dveh vidikov, in sicer najprej preučimo teoretična izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje države, ki mora biti usklajena z evropskimi direktivami, ter drugi del, kjer prikazujemo določene ugotovitve na praktičnem delu vozniškega izpita, ki ga opravljajo osebe, ki želijo zamenjati tuje vozniško dovoljenje za slovensko. S pregledom zakonodaje, regulacije in smernic na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj ugotavljamo, da imamo evropske države do neke mere poenoten pristop k priznavanju dovoljenj, njihovi zamenjavi ter pogojem za zamenjavo. Eden od pogojev za zamenjavo je pri državah, ki nimajo sklenjenih sporazumov, opravljanje praktičnega dela izpita, v nekaterih pa je predpisano tudi opravljanje praktičnega usposabljanja z določenim minimalnim številom učnih ur, kar ne velja za Slovenijo, čeprav bi bilo smiselno, glede na rezultate naše raziskave.
Ključne besede: prometna varnost, zamenjava vozniškega dovoljenja, tujci, praktični del vozniškega izpita, praktični del usposabljanja kandidatov za voznike
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

82.
Transformacija Nata kot prilagoditev in odziv na spremenjeno varnostno okolje ter nove varnostne izzive
Uroš Lampret, 2021

Opis: Nato je v svoji zgodovini šel skozi različne faze transformacije in prilagajanja. Transformacija zavezništva ter njegova sposobnost za odzivanje na nove izzive in grožnje so ključnega pomena za preživetje in nadaljnjo relevantnost Nata kot varnostne in obrambne organizacije. Z magistrskim delom podrobneje proučujemo in opisujemo ključne mejnike v procesu zavezniške transformacije in prilagoditve na spremenjeno varnostno okolje. V pripravi magistrskega dela so uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Primarna metoda raziskovanja v magistrskem delu je analiza primarnih in sekundarnih virov. Skozi delo si prizadevamo odgovoriti na vprašanje, kako uspešno je bilo zavezništvo v naslavljanju sodobnih varnostih groženj in kakšno vlogo ima Nato kot dejavnik varnosti in stabilnosti v današnjem varnostnem okolju. Kot ugotavljamo, je z razvojem novih groženj in akterjev varnostno okolje, v katerem deluje zavezništvo, postalo bolj kompleksno, medsebojno povezano in nepredvidljivo. Kot pomemben indikator sprememb v percepciji varnostnih groženj zavezništvu izpostavljamo predvsem Deklaracijo voditeljev Nata z vrha v Walesu 2014, katera kot ključne izzive zavezništvu ponovno opredeli odvračanje in pripravljenost na obrambo skladno s 5. členom Severnoatlantske pogodbe. Zavezništvo je skozi proces transformacije in prilagajanja spremembam varnostnega okolja izvedlo niz strukturnih, organizacijskih in normativnih prilagoditev, ki so mu omogočile učinkovitejše naslavljanje izzivov spremenjenega strateškega okolja. S tem je zavezništvo ohranilo relevantnost in ključno vlogo v izpolnjevanju obrambnih interesov njegovih članic.
Ključne besede: Nato, transformacija, varnost, izzivi, grožnje
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 374; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

83.
Vpliv promocije zdravja na absentizem v javnem sektorju
Staša Krajnc, 2021

Opis: Težave z naraščanjem oziroma neuspešnim obvladovanjem zdravstvenega absentizma ima tudi Republika Slovenija in to že veliko let. Eden od načinov, kako se tako država kot posamezni delodajalci s tem spopadajo, je tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, saj zaposleni tam preživijo več kot polovico svojega življenja in ni nepomembno, kako se v delovnem okolju počutijo. Projekt promocije zdravja na delovnem mestu je v svoji osnovi večstranski, saj naj ne bi vplival na zdravje in zadovoljstvo zaposlenega le v času opravljanja dela na delovnem mestu, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju, ne glede na to, da se promocija zdravja izvaja s strani delodajalcev in za potrebe zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Magistrska naloga predstavlja celoten projekt promocije zdravja na delovnem mestu ter raziskuje načine, na katerega se predvsem v javnem sektorju promocija zdravja izvaja. Prav tako se ugotavlja ali le-ta vidneje vpliva na obvladovanje zdravstvenega absentizma ali morda na njene rezultate premočno vplivajo drugi dejavniki, katerih še tako skrbno načrtovana in izvajana promocija zdravja ne more preseči. Ti dejavniki imajo svoje korenine tako v zakonodaji, kot financah in nenazadnje v samem zdravstvenem sistemu naše države
Ključne besede: absentizem, promocija zdravja na delovnem mestu, strategija, čakalne dobe, javni sektor
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (944,08 KB)

84.
Podeljevanje in izvajanje javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja
Miha Koprivšek, 2021

Opis: Tako v svetu kot v Sloveniji je v zadnjih desetletjih zaznati porast prenosa nekaterih nalog države na druge organizacije. Eden izmed načinov prenosa je javno pooblastilo. To velja tudi za področje varnosti, kjer je vedno večja potreba po teh storitvah pripeljala do pojava, ko država del varnostnega sistema prepušča v izvajanje zasebni gospodarski pobudi. Ker je zasebno varovanje tesno povezano s človekovimi pravicami in je del nacionalnega sistema varovanja in varnosti, sta potrebna natančna zakonska ureditev področja in tudi ustrezen nadzor s strani države ali od nje pooblaščenih organizacij. V magistrskem delu sta predstavljeni pravna ureditev javnega pooblastila in pravna ureditev javnega pooblastila na področju zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. Podana sta zgodovinska pregleda razvoja zasebnega varovanja v Sloveniji ter pravne ureditve področja, s poudarkom na trenutno veljavni ureditvi. Natančno sta opisana tudi razvoj in delovanje strokovnega interesnega združenja za področje zasebnega varovanja, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Raziskava temelji na metodi zgodovinske analize – na osnovi poglobljene analize obstoječih virov in literature, uporabljene pa so še pomožne raziskovalne metode, kot so deduktivna/induktivna, primerjalna in logična. Zgodovinska analiza je uporabljena za pregled razvoja in ureditve področja zasebnega varovanja od nastanka panoge v Sloveniji do danes, za proučevanje zakonskih ureditev in sprememb področja skozi čas. Rezultati raziskave v okviru magistrskega dela predstavljajo podlago za razmislek in morebitno izboljšanje ureditve področja zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: javno pooblastilo, zasebno varovanje, zakonodaja, varnost, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

85.
Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike Slovenije
Veronika Jenc, 2021

Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 416; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (875,40 KB)

86.
Širjenje pooblastil občinskih redarjev
Natalija Golob, 2021

Opis: V Sloveniji za varnost na državni ravni skrbi policija, na občinski ravni pa občinsko redarstvo, ki skrbi predvsem za varovanje varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje javnega reda in miru. Policija je že ob ustanovitvi občinskih redarstev velik del nalog prepustila občinskim redarstvom, prav tako pa tudi sedaj vse poteka v smeri, da bi zmeraj več nalog prepustili občinskim redarjem. Trend širjenja pooblastil občinskih redarjev je, da bi se občinska redarstva preimenovala v mestno policijo. V uvodnem delu smo z zgodovinsko metodo predstavili zgodovinski razvoj občinskega redarstva, nato smo z enostavno statistično metodo predstavili, katere občine imajo ustanovljena občinska, medobčinska ali mestna redarstva in koliko imajo zaposlenih, v nadaljevanju smo s primerjalno metodo primerjali, kako ima urejeno prometno in komunalno redarstvo sosednja država Hrvaška. Primerjali smo tudi strokovno usposabljanje policistov in občinskih redarjev ter strokovno usposabljanje občinskih redarjev, prometnih ter komunalnih redarjev na Hrvaškem. Na koncu magistrskega dela smo s sociološko oz. empirično metodo pridobili mnenja zaposlenih občinskih redarjev in občanov glede širjenja pooblastil. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno občinskim redarjem širiti pooblastila oz. kakšni problemi se pojavljajo pri širitvi. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na širjenje pooblastil. Rezultati raziskav so pokazali, da se pri širitvi pojavljajo številni problemi, ki jih je potrebno rešiti (pomanjkanje kadra, prekratko usposabljanje, pomanjkanje opreme, sprememba zakonodaje, finance, reorganizacija, dodatne naloge in prostori). Naše ugotovitve bo lahko stroka uporabila pri nadaljnjih širitvah pooblastil, tako da izboljša področja, kjer so potrebne spremembe.
Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski redarji, red, pooblastila, pristojnosti
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

87.
Plača javnega uslužbenca s poudarkom na redni delovni uspešnosti
Erika Marot, 2021

Opis: V Sloveniji imamo za celotni javni sektor enotni plačni sistem. Sistem plač javnega sektorja je podprt z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zakon zasleduje tri temeljna načela, eno od teh je stimulativnost plač. Spremenljivi del plače lahko pomembno vpliva na višino izplačane plače, kar pa bi lahko povezali z dobrimi rezultati in uspešnostjo pri delu. Poudarek moje diplomske naloge je na redni delovni uspešnosti. Predvidevam, da stimulativnost plač, kamor spada redna delovna uspešnost, motivira javne uslužbence k boljši učinkovitosti in boljšim delovnim rezultatom. Vsi državljani smo uporabniki storitev javnega sektorja in želimo dobre storitve, ki nam jih zagotavljajo javni uslužbenci. Ker so zadovoljni delavci dobri delavci, je pomembno, da je plačni sistem urejen kakovostno, uspešno in pravično. Če je sistem plač in nagrajevanja dober in pravičen, so posledično zadovoljni in motivirani tudi javni uslužbenci. Nagrajevanje javnih uslužbencev z redno delovno uspešnostjo za doseganje nadpovprečnih rezultatov pri delu je tesno povezano z avtonomijo in svobodo nadrejenih oziroma ocenjevalcev. V diplomski nalogi analiziram in primerjam kako so bili ocenjeni javnih uslužbencev v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor, v dveh zaporednih ocenjevalnih obdobjih in skušam ugotoviti, ali je izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost dodatna motivacija za javne uslužbence. Ugotovila sem, da nagrada za redno delovno uspešnost v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor ni pomembno motivirala delavcev, večji vpliv je zaznati v plačni skupini J. Ta napredek v drugem ocenjevalnem obdobju bi pripisala dejanskemu povečanju obsega dela, predvsem zaposlenih v plačni skupini J (kuharji in čistilke), saj so bile šole večji del prvega ocenjevalnega obdobja zaprte. Predvidevam, da se v obravnavanem javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor dogaja ravno to, na kar so opozorili na ministrstvu, da se z delom plače za redno delovno uspešnost poskuša vsaj malo izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem
Ključne besede: javni uslužbenec, plača, redna delovna uspešnost, stimulativnost, motivacija
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 812; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (592,85 KB)

88.
Motiviranje za delo policistov in pogled javnosti na njihovo delo
Alen Ferš, 2021

Opis: Dandanes je motiviranost zaposlenih zelo na preizkušnji. V diplomski nalogi smo v prvem delu raziskovali različne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih v policiji in v grobem veljajo tako za celotni javni sektor kot za zasebni sektor. Zastavili smo si raziskovalno vprašanje: »Ali so pri motiviranju zaposlenih še rezerve in katere so?« in ga obdelali z več zornih kotov. Zaključili smo, da je za pozitivno naravnano motivacijo v prvi vrsti odgovoren vodja enote in vsi vodje nad njim. Za motivacijo s strani vodje pa mora imeti le-ta osebnostne lastnosti, strokovno znanje s področja, ki ga vodi, in biti mora spoštljiv do zaposlenih. Če vodja teh znanj na različnih področjih ne premore, je tudi na njem samem, da dela na tem, tako da bodo tudi njegovi zaposleni to opazili in cenili. V drugem delu smo analizirali dosedanje javnomnenjske raziskave o delu policije. Iz raziskav izhaja, da policija dela pretežno dobro, da pa so kot tudi povsod drugod mnenja in pogledi posameznikov na delo policije različni, odvisni predvsem od izkušenj s policijo in postopki policistov. Velik vpliv na javno mnenje predstavljajo tudi mediji in kako zna policija svoje delo in prizadevanja predstaviti javnosti
Ključne besede: policija, motiviranje, vodja, javnost, zaposleni
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (987,89 KB)

89.
Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji
Ana Graf Mlinar, 2021

Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (676,18 KB)

90.
Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije
Andriana Georgieva, 2021

Opis: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Ključne besede: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh