Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 675
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Nadzor elektronskih komunikacij in zasebnost
Urban Zepič, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualni problem policije, s katerim se preiskovalci soočajo pri izvajanju prikritega policijskega ukrepa, nadzor elektronskih komunikacij, ko osumljenci za komunikacijo začnejo uporabljati spletne aplikacije, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. V delu posebej poudarjamo korelacijo izvajanja nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju iz 1. točke I. odstavka 150. člena ZKP z ustavno zagotovljeno človekovo pravico do zasebnosti. Poseben poudarek dajemo nadgradnji klasičnega nadzora elektronskih komunikacij, ki je bila predlagana v Zakonu o spremembah Zakona o kazenskem postopku (predlog ZKP-M) in vključuje dodatno možnost uporabe programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije. Skozi celotno nalogo poudarjamo posebnosti izvajanja obeh načinov nadzora elektronskih komunikacij, pravne dvome, ki se pri tem pojavljajo, obravnavamo relevantno sodno prakso, ki se nanaša na poseganje v zasebnost, govorili pa bomo tudi o specifiki zasega digitalnih podatkov. Predlagana uporaba programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije je bila medijsko zelo odmevna. Sprožila je zelo veliko dejanskih dvomov iz vsakdanjega življenja in tudi obilo pravnih dilem. V vsakem primeru smo mnenja, da je trenutna slovenska zakonodaja smiselna in jasna, vendar smo istočasno tudi prepričani, da ne sledi dovolj hitro tehnološkim spremembam, ki so jim pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov priča preiskovalci. Z nekaj dodatnimi pooblastili bi lahko zakonodajo na tem področju naredili boljšo, bolj fleksibilno, predvsem pa učinkovitejšo v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 541; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

82.
Učinkovitost in smiselnost aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na javnih delih
Natalija Šuntner, 2016

Opis: Gospodarska kriza v EU je močno vplivala na povečanje brezposelnosti v državah Evropske unije. V okviru EU so se začrtale skupne smernice politike zaposlovanja, katere so države članice dolžne spoštovani in jih upoštevati pri nacionalni zakonodaji. Glavni namen te naloge je pregled in proučitev politike zaposlovanja, smernic in pravne ureditve. Ugotavljali smo ali APZ sledi zastavljenim ciljem. Podrobneje smo se osredotočili na izvajanje programa javnih del. Slovenija kot članica Evropske unije sledi smernicam in evropski strategiji zaposlovanja. Potrebno si je bilo začrtati prioritete pri reševanju problematike brezposelnosti in urejanju trga dela. Določene kategorije oseb so kljub iskanju zaposlitve prešle v dolgotrajno brezposelne osebe. Povečal se je delež starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb brez izobrazbe in mladih iskalcev zaposlitve. Na trgu dela je še vedno zaznati strukturno neravnovesje. V letu 2011 je Slovenija sprejela Zakon o urejanju trga dela, kateri je bil pozneje dopolnjen in spremenjen. Ukrep aktivne politike zaposlovanja so se začeli načrtovati za večletno obdobje, spremljati in vrednotiti. Vse bolj prehajajo v ospredje pred pasivno politiko zaposlovanja. V ospredje prihajajo predvsem tisti programi aktivni politike zaposlovanja, kateri so namenjeni dolgotrajno brezposelnim in najtežje zaposljivim osebam. Program javnih del je namenjen brezposelnim osebam, ki so več kot eno leto prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Brezposelnim osebam omogočijo ponovno socialno vključitev, pridobitev novih izkušenj, znanj. Vzbudijo tudi željo po dodatnem izobraževanju in morebitni menjavi poklica. Hkrati omogočajo razvoj lokalnega okolja in posledično tudi razvoj novih delovnih mest.Koristi javnih del smo podrobneje raziskovali na območju Območne službe Ptuj.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 632; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

83.
Obveščevalna dejavnost v sistemu zgodnjega opozarjanja
Samo Trs, 2016

Opis: Ob hitrem spreminjanju varnostnih razmer je potrebno biti še toliko bolj pripravljen na pojav vseh vrst sodobnih tveganj in varnostnih izzivov, ki bi lahko vplivali na varno počutje, kakovost življenja in odnose med posamezniki, državami in mednarodno skupnostjo. Izhajajoč iz tega sem preučil trenutno strukturo in pripravljenost državnih organov za pravočasno ukrepanje ob pojavu groženj in tveganj nacionalni varnosti. Skladno z navedenim sem preučil nacionalnovarnostni sistem, kako je opredeljen in kot takšen zasnovan za delovanje in ukrepanje ob pojavu varnostnih tveganj in izzivov. V okviru tega sem preučil sodobnost strukturiranja le-tega s težiščem na organiziranju, delovanju in sodelovanju obveščevalnih služb ter ustreznosti le-teh na slovenskem prostoru in kakšen je njihov namen. Pri tem so mi pomagale analize in primerjave z nacionalnovarnostnima sistemoma Slovaške Republike in Izraela ter v intervjujih izražena dejstva, misli in ideje strokovnjakov s tega področja. Pri prepoznavanju obveščevalne dejavnosti sem le-to povezal z zgodnjim opozarjanjem kot možnost pravočasnega ukrepanja pri odkritju pojava morebitnih kriz na različnih področjih družbenega življenja. Skupno, obveščevalna dejavnost in zgodnje opozarjanje, pa sta me vodili k sistemu zgodnjega opozarjanja in ugotavljanju, ali je le-ta organiziran na nacionalnem nivoju, kot je načrtovan v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije(v nadaljevanju ReSNV-1) ali ne in ali obstaja v Sloveniji celosten pristop k zaščiti in zagotavljanju pričakove varnosti državljanov Slovenije. Iz preučevanj sem videl možnost, da bi z reorganiziranjem obveščevalnih služb, boljšim sodelovanjem, boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in s celostnim pristopom lahko vzpostavili učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi bilna strateškem nivoju, v podporo najvišjim odločevalcem pri sprejemanju odločitev o nacionalnih interesih, zaščiti strateških ciljev in zavarovanju le-teh pred morebitnimi krizami.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

84.
Organizirani kriminal in nezakonite migracije kot grožnja nacionalni varnosti
Elvis Škerban, 2017

Opis: Nezakonito migriranje ljudi preko državne meje je problematika, ki je pereča, nevarna, škodljiva in s katero se je treba ukvarjati, ji posvetiti več pozornosti ter jo v končni fazi odpraviti ali vsaj zmanjšati. Z magistrsko nalogo bomo skušali opozoriti stroko in tudi drugo zainteresirano javnost na to problematiko, na njeno morebitno povezavo z organiziranim kriminalom, na hitrejšo zaznavo pojavnih oblik specifičnih kaznivih dejanj in ne nazadnje tudi na pomanjkljivo varovanje državne meje. V magistrski nalogi smo opisali temeljne pojme, kot so nezakonite migracije, migracije, organizirani kriminal, nacionalna varnost in varnost. Predstavili smo delovanje organiziranega kriminal, kako vpliva na samo kriminaliteto in varnost ter na kakšen način bi lahko predstavljal grožnjo tudi nacionalni varnosti. Opisali smo nekatere najpomembnejše organe v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, ki se ukvarjajo z varnostjo ter skrbijo za pregon organiziranega kriminala in nezakonitih migracij, predstavili in opisali smo najpomembnejše strateške dokumente, ki omogočajo delovanje teh varnostnih organov, opisali in predstavili smo delovanje nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije. Republika Slovenija se je v obdobju od osamosvojitve do danes rešila spon socialistične ureditve k popolni samostojnosti in demokratični ureditvi, kjer vlada ljudstvo, oblast pa je razdeljena na zakonodajalno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Republika Slovenija je zaradi svoje geografske lege bila in bo tudi v prihodnosti predstavljala pomemben del t. i. balkanske poti, po kateri se organizirano dobavlja nelegalno blago najprej v Slovenijo, nato pa z različnimi načini transporta naprej v Evropo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi organizirani kriminal, saj se te poti uporabljajo pri dobavljanju različnega nelegalnega blaga, predvsem prepovedanih drog, orožja, in seveda pri trgovini z ljudmi. Vstop Slovenije v Evropo in posledično v schengenski prostor migracijskih poti ni veliko spremenil, spremenilo pa se je razmišljanje migrantov, saj je Slovenija postala v veliki meri ciljna država, ker je del Evropske unije, kar pa je navsezadnje cilj migrantov - vstop v Evropsko unijo in uživanje socialnih pravic, ki jih ta nudi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

85.
Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka?
Stojan Auer, 2017

Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (966,07 KB)

86.
Vpliv javnih del na določene strukture dolgotrajno brezposelnih v Pomurju
Cvetka Slavič, 2016

Opis: Svetovna gospodarska kriza je vplivala ne le na porast brezposelnosti, ampak posledično tudi na povečanje dolgotrajne brezposelnosti tako v Evropi kot v Sloveniji. Države skušajo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja ta problem blažiti oz. zmanjševati. Za boljše poznavanje problematike smo v magistrski nalogi predstavili delovanje Zavoda Republike Slovenije, Območno službo Murska Sobota, značilnosti trga dela, definirali brezposelnost ter dolgotrajno brezposelnost. Proučili smo mednarodne in nacionalne akte, na katerih temelji aktivna politika zaposlovanja. Eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen dolgotrajno brezposelnim osebam,so javna dela. Kakšen vpliv imajo na posamezne strukture dolgotrajno brezposelnih v Pomurju, smo ugotavljali v magistrski nalogi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 599; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

87.
Optimalni model teritorialne organizacije davčne uprave v Republiki Sloveniji
Slavica Špilar, 2011

Opis: Državna uprava mora delovati v javnem interesu. Organizirana mora biti tako, da lahko svoje naloge izvaja v skladu s sodobnimi načeli delovanja javne uprave (novi javni menedžment), ki zagotavljajo kakovostne storitve, usmerjene k njihovim uporabnikom. Zakon o državni upravi določa, da izvajajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, predvsem upravne enote kot neke vrste "splošen upravni okraj". Hkrati pa so po teritorialnem principu organizirana tudi nekatera ministrstva oziroma organi v njihovi sestavi, ki imajo lastno mrežo organizacijskih enot za posamezna območja države. Tako je državna uprava na številnih področjih organizirana trinivojsko, in sicer na ravni centralnih organov, na območni (pokrajinski) ravni in na lokalni ravni. Pri tem so območja območnih enot in izpostav posameznih organov v veliki meri neusklajena. Naloge državne uprave se opravljajo razpršeno, pri čemer je ta predvsem na lokalni ravni razdrobljena in nepovezana. Takšna ureditev je nepregledna, neracionalna in ni najbolj prijazna do uporabnikov. Hkrati pa so oslabljene tudi vertikalne povezave med upravnimi enotami in ministrstvi ter horizontalne povezave med upravnimi enotami in drugimi teritorialnimi organi državne uprave. Eden izmed večjih državnih organov z lastno trinivojsko mrežo teritorialnih organizacijskih enot za posamezna območja države je tudi Davčna uprava Republike Slovenije, kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Predvsem na območni ravni ima davčna uprava nesorazmerno velike davčne urade, ki niso primerljivi z drugimi organi državne uprave na tej ravni. Na lokalnem nivoju, kjer delujejo davčne izpostave pa davčna uprava ne izvaja vseh nalog davčne službe, pač pa zgolj tiste, ki se nanašajo na obdavčitev fizičnih oseb, kar ni v skladu z načelom usmerjenosti storitev k uporabnikom. Pri tem pa izpostave davčne uprave na lokalni ravni tudi niso ustrezno horizontalno povezane z upravnimi enotami oziroma upravnimi centri. Navedena tematika je v magistrski nalogi podrobno prikazana s pravno teoretičnega in tudi primerjalnega vidika, v okviru katerega je predstavljena organizacija davčnih služb v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Nizozemska, Italija).
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 547; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

88.
Vpliv višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank
Simona Prosenc, 2016

Opis: Hiter gospodarski razvoj terja hitro in učinkovito prilagajanje potrebam oziroma zahtevam, ki se vsakodnevno oblikujejo pri sklepanju pogodb. Ker se pogodbe sklepajo vsak dan in, skoraj na vseh področjih življenja, je potrebno še posebno pozornost nameniti začetnim pogajanjem pri pogodbenih določilih, ki morajo biti jasno določena, še preden je pogodba, med dvema partnerjema v pisni obliki, sklenjena dokončno. Državnih meja pri sklepanju gospodarskih pogodb skorajda ni več, pogodbeni partnerji se pri sklepanju poslov prav zato srečujejo tudi z različnimi zakonskimi ureditvami. Pri sklepanju pogodb s partnerji iz drugih držav in drugih kultur se partnerji običajno med seboj niti ne poznajo. Vsak posebej deluje v različnih okoljih, spoštuje druge zakone, zato je še toliko bolj pomembno, da se določila pogodbe dogovorijo še posebej skrbno in natančno, saj je v njih izražena volja pogodbenih strank. Pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki,odraža voljo obeh pogodbenih strank, ki svojo voljo oziroma zahteve zapišeta in s tem vsaj omejita ali preprečita morebitne kasnejše nesporazume. Hkrati s težnjo ponudnika, da v čim večji možni meri zadovolji potrebe morebitnih pogodbenih partnerjev, se na drugi strani odpira tudi vprašanje možnosti neizpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma nespoštovanja dogovora. V primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti zakonska pravila predvidevajo različne sankcije. Pri tem se največkrat pojavlja odškodnina. Pogodbene stranke poizkušajo na različne načine izključiti ali samo omejiti svojo odgovornost in s tem tudi višino odškodnine. Pri tem ima stranka, ki je dalj časa prisotna na trgu, običajno prednost. Bolje pozna morebitne rizike, ki bi lahko imeli vpliv na izvršitev pogodbenih določil. Pri sklepanju pogodb je bolj previdna in ni pripravljena prevzeti vseh rizikov, ki bi lahko ogrozili izvedbo posla (Kranjc, 2008, str. 191). V magistrskem delu bom poudarek namenila raziskovanju vpliva višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Še posebej me bo zanimalo vključitev vpliva višje sile v pogodbeno razmerje in s tem tudi morebitno odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Prav tako bom pojasnila, kaj sploh je višja sila v pogodbi.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (858,12 KB)

89.
Varstvo človekovih pravic na Kosovu
Shqipe Shala, 2017

Opis: Človekove pravice, medsebojno povezane in odvisne ter nedeljive, naj bi človeku pripadale že po njegovi naravi - vsak posameznik naj bi jih samodejno pridobil že ob rojstvu. Pripadajo vsakemu človeku, omogočiti in ustrezno zavarovati pa mu jih mora država. Vsesplošno priznana pravica, ki izhaja prav iz splošnih človekovih pravic, je pravica do varstva človekovih pravic.Na Kosovu varstvo človekovih pravic počasi napreduje. Parlament je med drugim le sprejel potrebne zakonske spremembe za vzpostavitev posebnega sodišča, ki bo raziskovalo obtožbe o hudih vojnih zločinih(čaka se končna odobritev nizozemskega parlamenta). Kosovo je doseglo majhen napredek pri programih vključevanja povečanega števila Romov, Aškalov in Egipčanov, ki so bili prisilno izgnani iz Nemčije in drugih evropskih držav. Z grožnjami in ustrahovanji se soočajo novinarji, pregoni teh kaznivih dejanj pa so počasni. Še naprej ostajajo napetosti med Srbi in kosovskimi Albanci. Velika težava je tudi nasilje v družini. Število pritožb pri instituciji ombudsmana se je leta 2016 glede na predhodno leto sicer zmanjšalo. Institucija ombudsmana Kosova dobi največ pritožb glede pravice do poštenega in nepristranskega sojenja, najbolj odzivni na pisma ombudsmana Kosova pa so misija EULEX, ministrstvo za pravosodje, Center za socialno delo v Prištini, vladna komisija za preverjanje statusa vojnih veteranov in invalidov,občina Đakovica in Univerzitetni klinični center Kosova. Ustavno sodišče kot zadnji organ ustavnega reda Kosova s svojim delovanjem veliko pripomore h graditvi demokratične družbe na Kosovu, ki temelji na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju načela delitve oblasti.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 611; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

90.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh