Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Telesne dejavnosti študentov Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika
Brigita Ferjančič, 2020

Abstract: Uvod in namen: Telesna dejavnost ima lahko pozitivne učinke na telo in kakovost življenja posameznika. Namen diplomske naloge je ugotoviti količino telesne dejavnosti in gibalne navade študentov fizioterapije na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev. Telesno dejavnost smo merili 7 dni z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3X+, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku. Po enem tednu so preiskovanci izpolnili dva vprašalnika o telesni dejavnosti (GPAQ in SIMPAQ). Rezultati: Preiskovanci so v povprečju bili v zmerni in visoki telesni dejavnosti (ZVTD) 79,1 (±29,1) minut dnevno. Gibalno nedejavni so bili 656,0 (±72,1) minut dnevno. V povprečju je večina preiskovancev (92%) dosegla minimalna dnevna priporočila za telesno dejavnost (>30 minut dnevne ZVTD). Razlik v parametrih telesne dejavnosti med spoloma nismo našli. Med različnimi metodami merjenja telesne dejavnosti nismo našli povezav. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o telesni dejavnosti in njenem vplivu na telo in življenje posameznika. Omejitve: Raziskavo bi morali izvesti na večjem vzorcu preiskovancev, ki bi morali biti po spolu enakovredno zastopani. V vprašalnika bi lahko vključili dodatna, natančnejša vprašanja. Rezultate raziskave smo podprli z literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter z znanstvenimi članki, ki smo jih pridobili v podatkovnih zbirkah Pubmed in Google Scholar in niso bili starejši od petih let.
Keywords: gibalna dejavnost, gibalna nedejavnost, merilnik pospeška, GPAQ, SIMPAQ
Published: 07.07.2020; Views: 52; Downloads: 12
.pdf Fulltext (1,26 MB)

2.
Z dokazi podprta fizioterapija po vstavitvi totalne endoproteze kolka
Matija Cehnar, 2020

Abstract: Vključitev predoperativne rehabilitacije, ki vsebuje predoperativno vadbo in edukacijo pacienta, ima velik pomen v rehabilitaciji. Ob nadzoru fizioterapevta pacient pridobi potrebne informacije, ki mu zelo pomagajo skozi celoten potek do operativnega posega in med nadaljnjo rehabilitacijo. Raziskave kažejo, da primerna edukacija pacienta zmanjšuje občutek anksioznosti in pojav nerealnih pričakovanj, ki lahko zavedejo pacienta, kar lahko privede do padca volje in motivacije med rehabilitacijskim procesom. Predoperativna vadba poskrbi za boljšo psihofizično kondicijo pacienta pred operativnim posegom, pozitivno vpliva na celoten mišično-skeletni sistem in zagotovi boljše predispozicije za pričetek zgodnje rehabilitacije. Zelo pomembna je tudi takojšna postoperativna rehabilitacija. Proces rehabilitacije kolka po vstavitvi TEP je dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Funkcija kolka se izboljša, vendar v večini primerov ne doseže optimalnih ali normativnih vrednosti, predvsem gibljivost kolka ostane rahlo omejena. Kljub temu večina pacientov doseže mnogo boljše rezultate kot pred operativnim posegom, postanejo bolj samostojni, imajo manj bolečin, kar se odraža v dvigu kakovosti njihovega življenja. Zaradi konstantnega naraščanja števila operativnih posegov z vstavitvijo TEP kolka je potrebno, da z različnimi tehnikami vzdržujemo nivo kakovosti rehabilitacije. To najlažje dosežemo z individualnim pristopom, nenehnim izobraževanjem fizioterapevtov in ostalih zdravstvenih delavcev ter multidisciplinarnim pristopom različnih zdravstvenih delavcev in ustanov.
Keywords: Totalna endoproteza kolka, artroza kolka, rehabilitacija pacienta, staranje.
Published: 07.07.2020; Views: 61; Downloads: 11
.pdf Fulltext (839,74 KB)

3.
Telesna nedejavnost študentov fizioterapije
Alma Potočnik, 2020

Abstract: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Keywords: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Published: 07.07.2020; Views: 50; Downloads: 8
.pdf Fulltext (1,19 MB)

4.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020

Abstract: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Published: 07.07.2020; Views: 62; Downloads: 16
.pdf Fulltext (919,14 KB)

5.
DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOM
Patricija Dobravc, 2020

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni. Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur. Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri. Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov). Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače. Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let. Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Keywords: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Published: 03.07.2020; Views: 36; Downloads: 8
.pdf Fulltext (1,74 MB)

6.
Pacientove pravice
Žan Popovič, 2020

Abstract: Pomen pacientovih pravic narašča povsod po svetu. Predstavljajo osrednjo zahtevo v procesu zdravstvenega varstva, saj je tudi pacientova vloga v tem procesu vse večja. V diplomski nalogi smo obravnavali dosežen nivo pacientovih pravic ter opisali njihov razvoj pri nas in v svetu. Proces približevanja k enakopravnosti deležnikov v procesu zdravstvenega varstva: pacientom, zdravnikom, fizioterapevtom in ostalimi udeleženci razumemo kot proces izboljševanja pacientovih pravic. Nedvomno je ugotovljeno, da so pacienti vse bolj osveščeni in se vse bolj zavedajo svojih pravic. Upravičeno pa se pričakuje in tudi zahteva njihova odgovornost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientovo zaupanje v zdravstveno varstvo je odvisno od nivoja spoštovanja njegovih pravic. Njegovo zaupanje v zdravstveno varstvo bo največje ob doslednem spoštovanju njegovih pravic in ko se bo počutil enakopravnega udeleženca v tem procesu. Stanje pacientovih pravic smo v nalogi prikazali z analizo javno objavljenih podatkov o stanju pacientovih pravic, prikazali njihov trend in opozorili na dejavnike, ki vplivajo na njihov nivo. Uporabili smo letne podatke pristojnega ministrstva za obdobje od 2014 do 2018. Analizirano obdobje je relativno kratko, kar je posledica kratkega obdobja po sprejemu ZPacP. Ugotovili smo, da so pacienti glede svojih pravic iz leta v leto vse bolj osveščeni in se vsako leto v večji meri poslužujejo uzakonjenih postopkov. Kljub povečanju števila obravnavanih primerov kršitev se stanje spoštovanja pacientovih pravic v Sloveniji ne slabša, kot bi morda na prvi pogled kazale številke. Predvidevamo, da lahko to rast pripišemo predvsem večjemu ozaveščanju pacientov o njihovih temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, s tem pa tudi o njihovih konkretnih pacientovih pravicah. Ugotovitve nam služijo za oceno stanja in trend spoštovanja pacientovih pravic v Republiki Sloveniji po sprejetju ustrezne zakonodaje. Menimo, da smo predstavili in dobro spoznali pomen Zakona o pacientovih pravicah. Opisali smo z njim predpisane postopke za uveljavljanje pacientovih pravic in z opravljeno analizo potrdili postavljeno hipotezo, da so se pacientove pravice izboljšale po sprejetju tega zakona.
Keywords: Pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, proces zdravstvenega varstva, zdravstvena obravnava in fizioterapevtska obravnava.
Published: 03.07.2020; Views: 32; Downloads: 8
.pdf Fulltext (929,40 KB)

7.
Problematika staranja prebivalstva Slovenije z vidika fizioterapije
Sara Sirše, 2020

Abstract: Staranje je biološki proces v človeškem telesu, ki se kaže skozi faze poslabšanja funkcionalnosti človeškega telesa in paralelno tako zmanjša njegovo sposobnost vzdrževanja osnovnega ravnovesja. V starosti je potrebno obravnavati človeka iz več zornih kotov, saj je namreč starejši človek veliko bolj občutljiv ter dovzeten za določene dražljaje. Tako se geriatrija, ki je smer interne medicine, ukvarja z analizo in zdravljenjem starostnikov ter preprečevanjem poslabšanja njihovih zdravstvenih stanj, na drugi strani pa gerontologija raziskovalno spremlja staranje skozi biološki ter sociološki vidik in poizkuša izsledke aplicirati na družbo, politiko ter ostale sfere vsakdanjega življenja. V nalogi smo predstavili pomembnost specializirane obravnave starejše starostne skupine ter vrzel, praznino, ki na našem območju vlada na področju klinične in rehabilitacijske obravnave starejših v smislu zmanjšane kakovosti obravnave (pomanjkanje kadra in ustanov, ki bi nudile ustrezno izobrazbo in znanje). V diplomski nalogi smo predstavili tudi, kako zelo je dojemanje starostnika in procesa staranja površno (in pogosto negativno) ter kako zaradi upada gerontološkega in geriatričnega raziskovanja v Sloveniji starostnik ni enakovredno obravnavan pacient. Prav tako je predstavljena vrzel, ki je nastala v pomanjkanju kadra glede na število pacientov, ki izražajo potrebo po specifični (geriatrični) obravnavi.
Keywords: staranje, fizioterapija, geriatrija, gerontologija
Published: 03.07.2020; Views: 51; Downloads: 8
.pdf Fulltext (982,65 KB)

8.
Pomen izvajanja dihalnih vaj kot oblika sprostitve
Alen Mesarič, 2020

Abstract: Telo z okolico optimalno izmenjuje dihalne pline, da zagotovi normalno oksigenacijo telesa ter vsem notranjim organom in celicam omogoči, da se tvori energija, ki jo telo porablja za svojo funkcijo. V telesu se z izločanjem CO2 in vnašanjem 02 ustvarja notranje ravnovesje, ki ob predpogoju ostalih parametrov vzdržuje nespremenljivo notranje okolje človeka, kar je predpogoj za normalno delovanje telesa. Namen diplomske naloge je bil predstaviti dihalni proces, njegov pomen, njegovo optimalno delovanje in kakšen vpliv ima na potek fizioterapevtske obravnave. Človek lahko vpliva na svoje zunanje dihanje razumsko, ga zazna in usmerja. Posameznik lahko z dihalnimi vajami dihanje optimizira in ustvari v človeku še prijaznejše okolje, s katerim človek intenzivno in poglavitno vpliva na zmožnost svojega organizma za razvoj. Na splošno zavestno dihanje vpliva na usklajenost avtonomnega živčnega sistema, izboljša koncentracijo, mentalno zdravje in na splošno poskrbi za dobrobit našega telesa kot celote.
Keywords: dihanje, dihalne vaje, sprostitev, rehabilitacija, stres, zdravje
Published: 03.07.2020; Views: 50; Downloads: 11
.pdf Fulltext (1020,98 KB)

9.
VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU
Maša Oblak, 2020

Abstract: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Keywords: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Published: 03.07.2020; Views: 53; Downloads: 13
.pdf Fulltext (867,60 KB)

10.
Fizioterapevtski postopki pri zvinu gležnja
Tomaž Šubej, 2020

Abstract: Uvod in namen: Gleženj sodi med najpogosteje poškodovane sklepe. V večini primerov pride do lateralnega zvina gležnja, manj pogosto pa do medialnega in sindezmotskega. Poškodba gležnja je pogosta težava tako športnikov kot ostale populacije. Glede na pogostost poškodbe, predstavlja le-ta velik ekonomski strošek v zdravstveni stroki. Metode: Za diplomsko nalogo je bil narejen pregled in primerjava že izvedenih raziskav. Iskanje raziskav je potekalo v iskalnikih Google Scholar, ScienceDirect in PubMed, v knjižnici Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi vključitvenih kriterijev vpletli 48 raziskav, s katerimi smo raziskovali fizioterapevtske postopke zvina gležnja. Izključene so bile raziskave starejše od deset let in so zajemale kronične težave ter zlome in poškodbe mišic gležnja. Uporabnost: Edukacija fizioterapevtov s sodobnimi smernicami za kvalitetnejšo in bolje usmerjeno fizioterapevtsko obravnavo. Želimo razbremeniti medicinsko stroko in zmanjšati stroške zdravljenja zaradi primarnih in sekundarnih poškodb gležnja, kot tudi zmanjšati število poznejših zapletov zaradi nepravilne rehabilitacije. Omejitve: Osredotočili smo se na ligamentarne poškodbe – zato nismo vključevali raziskav, ki so osredotočene na poškodbe mišic. Izključili smo tudi kronične težave, nastale po zvinu gležnja ter zlome.
Keywords: Akutni zvin gležnja, poškodba gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, rehabilitacija gležnja, Ottawa pravila.
Published: 28.05.2020; Views: 199; Downloads: 27
.pdf Fulltext (935,29 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top