Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 203
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Klinične smernice namenjene vadbi zdravih nosečnic
Zoja Tavčar, 2024

Opis: Telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo nosečnost. Pozitivni učinki se kažejo med nosečnostjo, porodom in po porodu. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice, namenjene vadbi zdravih nosečnic in ali natančno določajo tako intenzivnost kot trajanje različnih telesnih dejavnosti. Raziskave so pokazale, da je večina žensk v nosečnosti manj fizično dejavnih kakor pred zanositvijo, in sicer zaradi slabega počutja in slabosti v prvih tednih nosečnosti, kasneje pa slabše motivacije, pomanjkanja časa, nezadostnega spodbujanja strokovnih delavcev in znanja o vadbi ter posledičnega strahu, da bi z vadbo škodili plodu. Dejstvo pa je, da je nedejaven in sedeč življenjski slog med nosečnostjo povezan z bolečinami, debelostjo, nosečniškimi težavami, zapleti med porodom in dalj časa trajajočo vrnitvijo v stanje pred porodom. Ugotovili smo, da je večina priporočil namenjenih zmerno intenzivni aerobni in ne toliko visoko intenzivni vadbi ter posameznim telesnim dejavnostim. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili na aerobno, anaerobno in nevro-motorično vadbo, ki vključuje jogo in pilates, vadbo, namenjeno mišicam medeničnega dna, raztezanje ter visoko intenzivno vadbo. Ugotovili smo, da je fizična dejavnost priporočljiva tako za prej dejavne kot nedejavne zdrave nosečnice, pomembno je izvajanje aerobne in anaerobne vadbe ter raztezanje. Najbolj varne telesne dejavnosti, ki se jih največkrat priporoča v smernicah, so hoja, sobno kolesarjenje, plavanje in vadba v vodi, prilagojena nosečnici, ter vaje za moč in nevro-motorična vadba (aerobika/pilates/joga). Pomembno je poznati omejitve, prilagoditve, kontraindikacije in znake za prenehanje vadbe ter se gibati vsaj 150 minut na teden oziroma najmanj trikrat tedensko 30 minut. Kliničnih smernic na področju visoko intenzivne vadbe in bolj podrobnih priporočil za posamezne telesne aktivnosti primanjkuje, zato so v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na teh področjih.
Ključne besede: Nosečnost, telesna dejavnost, priporočila.
Objavljeno: 19.03.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (736,25 KB)

2.
VPLIV VAJ ZA IZBOLJŠANJE STABILIZACIJE TRUPA PRI KRONIČNI BOLEČINI V KRIŽU
Gašper Zobarič, 2024

Opis: Kronična BvK je ena najpogostejših zdravstvenih težav v razvitem svetu. Poleg zdravstvenih težav se pacienti s kronično BvK srečujejo tudi s socialno-ekonomsko izključenostjo, kar negativno vpliva na njihovo duševno stanje in počutje. Kronična BvK je glavni razlog za odsotnost z dela in eden od glavnih razlogov za obisk pri zdravniku. Pri sestavi vadbenega programa za paciente s kronično BvK je zato potrebna kar se da celostna obravnava. Poleg njihovega zdravstvenega stanja je treba upoštevati njihov poklic, dnevne navade, psihično stanje ter športno dejavnost, če se z njo ukvarjajo. Bistveno premalo pozornosti je namenjeno preventivi pri BvK. Z osnovnim preventivnim izobraževanjem o zdravi hrbtenici ter učenjem aktivacije stabilizatorjev trupa bi morali začeti že pri otrocih v osnovni šoli, takrat se namreč začne dolgotrajno nezdravo sedenje. Zaradi vse večje odsotnosti iz službe zaradi kronične BvK bi bilo smiselno tudi zaposlene izobraziti o preventivnih korakih za preprečevanje BvK in s tem razbremeniti zdravstveni sistem. Veliko pacientov trpi za kronično BvK, ki je posledica raznih biopsihosocialnih dejavnikov. Fizioterapevtska obravnava kronične BvK zajema različne metode, najpomembnejša med njimi pa je uporaba vadbe. V zadnjih letih se pogosto uporabljajo vaje za stabilizacijo trupa, zato smo želeli z diplomsko nalogo preveriti njihovo učinkovitost glede na ostale vrste vadb, ki se še uporabljajo pri zmanjševanju kronične BvK. Pregled literature je pokazal, da so tako vaje za stabilizacijo trupa kot ostale vadbe enako učinkovite srednjeročno in dolgoročno. Vaje za stabilizacijo trupa pa so bolj učinkovite pri zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcionalnega statusa kratkoročno. Zato je uporaba vaj za stabilizacijo trupa smiselna v prvi fazi rehabilitacije, kjer paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Nejasni dokazi o učinkovitosti vaj za stabilizacijo trupa so predvsem posledica pomanjkanja standardiziranih vadbenih programov ter premajhnega števila dolgoročnih raziskav. Pregled literature je pokazal, da je potreba po standardiziranih programih vadbe za paciente s kronično BvK velika. Pomembna je celostna obravnava pacientov za preprečevanje kronične BvK. V prihodnje bi bilo smiselno to področje podrobneje raziskati in s tem prispevati k še kakovostnejši fizioterapevtski obravnavi pacientov s kronično BvK ter pripraviti standardizirane vadbene programe, ki bi bili v pomoč tako stroki kot pacientom.
Ključne besede: kronična, bolečina, križ, vaje, stabilizacija
Objavljeno: 20.02.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

3.
Vpliv aerobne vadbe na preprečevanje nastanka srčno-žilnih bolezni
Domen Komat, 2024

Opis: Srčno-žilne bolezni veljajo za glavni problem svetovne umrljivosti. Ključna dejavnika, ki pripomoreta k nastanku teh bolezni, sta sedeč način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti. Glavni dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so hipertenzija, sladkorna bolezen, dislipidemija, debelost, kajenje in starost. Aerobna vadba znanstveno dokazano pripomore k preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni. Vadba namreč pozitivno vpliva na telesno zmogljivost, telesno težo, krvni tlak, raven holesterola in presnovo glukoze. Namen diplomske naloge je pregled literature o vplivu aerobne vadbe na preprečevanje nastanka srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, aerobna vadba, ateroskleroza, hipertenzija, krvni tlak, holesterol
Objavljeno: 20.02.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Vpliv fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju urogenitalne atrofije
Eva Guček, 2023

Opis: Urogenitalna atrofija je le ena izmed mnogih sprememb, ki doletijo ženske v času pomenopavze. Pojavi se ob prvih znakih pomanjkanja estrogena. Urogenitalne spremembe ob nastopu prizadenejo zunanje spolovilo, nožnico in vse mišične strukture medeničnega dna. Občutljivost, srbečica, pekoč občutek, suhost, disparevnija, vse to so značilni znaki in simptomi urogenitalne atrofije, ki v času menopavze doleti kar 60 odstotkov žensk in vpliva na kakovost njihovega življenja. Pomembno je pomoč poiskati že ob prvem pojavu simptomov. V zgodnji fazi zdravljenje v večini primerov poteka konzervativno, in sicer z vajami za krepitev mišic medeničnega dna, ki se lahko izvajajo s pomočjo pripomočkov ali brez njih. Če se ta oblika zdravljenja ne izkaže za dovolj učinkovito, poizkusijo z zdravljenjem z estrogeni. V diplomskem delu smo predstavili optimalen trening mišic medeničnega dna, pridruženega z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami, ki lahko pripomorejo k boljšemu zavedanju in delovanju mišic medeničnega dna in tako tudi k izboljšanju simptomov UA. Za učenje pravilne kontrakcije mišic se lahko poslužujemo uporabe različnih metod in tehnik. Ena izmed teh je tudi biološka povratna zveza (biofeedback), ki jo lahko uporabimo kot dodatek k vadbi, pod nadzorom fizioterapevta. Pri izvajanju terapije je na začetku izrednega pomena vloga fizioterapevta, da pacienta nauči pravilne aktivacije mišic ter določi smernice fizioterapevtske obravnave, ki jih lahko med obravnavo prilagaja glede na pacientove zmožnosti in cilje.
Ključne besede: Urogenitalna atrofija, mišice medeničnega dna, trening mišic medeničnega dna, fizioterapija.
Objavljeno: 15.02.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

5.
Dejavniki tveganja za bolečino v križu
Iztok Stanojević Suwa, 2024

Opis: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Ključne besede: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (540,14 KB)

6.
Potencialna uporabnost hipoksije v fizioterapevtski obravnavi debelosti
Vita Pirnat, 2024

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je bil proučiti vpliv hipoksije na zdravljenje debelosti pri fizioterapevtski obravnavi posameznikov. Metode: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali stanje debelosti, njene znacˇilnosti, načine zdravljenja z metodo hipoksije in obravnavali delovni hipotezi. Rezultati: Preučili smo študije o učinkih hipoksije na debelost, ki so analizirale vpliv razpoložljivosti kisika kot fizioterapevtskega posega za uravnavanje telesne mase, vpliv intermitentne hipoksije na hujšanje in izboljšanje srčno-žilnega sistema ter vlogo hipoksije v energetskem ravnovesju, učinke hipoksične vadbe na več patoloških bolezni ter učinkovitost hipoksične vadbe pri srčno-žilnih in presnovnih dejavnikih tveganja. Uporabnost: Raziskave so dokazale, da ima hipoksija vlogo pri fizioloških procesih, povezanih z debelostjo in koncepcijo izgube telesne mase. Ugotovitve nakazujejo, da je potencialna uporabna vrednost hipoksične izpostavitve v namen terapije še predmet raziskav na področju terapevtske obravnave debelosti. Slednje bo morda v prihodnosti tudi del fizioterapevtske obravnave. Omejitve: Razlicˇen obseg trajanja obravnav, razlicˇen cˇas trajanja izpostavljenosti, uporaba razlicˇnih metod pri izvajanju fizioterapije in majhno sˇtevilo preiskovancev.
Ključne besede: hipoksija, debelost, visoka nadmorska višina, zmanjšanje telesne mase in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (615,44 KB)

7.
VPLIV ISHEMIČNE VADBE NA MIŠIČNO JAKOST IN HIPERTROFIJO PRI PACIENTIH Z OKVARAMI MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA
Peter Mraz, 2024

Opis: Ishemična vadba vključuje uporabo specializiranih manšet, ki delno omejijo pretok krvi v mišice med vadbo, kar dokazano izboljšuje mišično jakost in maso zlasti pri posameznikih, ki trpijo za atrofijo povzročeno s strani mišično-skeletnih okvar ali zaradi pooperativne atrofije. Pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami je visoko intezivna vadba proti uporu pogosto kontraindicirana.Tudi kadar tovrstna vadba ni kontraindicirana, pogosto povzroča bolečine, čemur pa se lahko izognemo z uporabo ishemične vadbe. Ishemična vadba je lahko učinkovito orodje za izboljšanje mišične mase in jakosti pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami. Pozitivni rezultati ishemične vadbe so bili dokazani pri osteoartritisu kolena, patelfemoralnem bolečinskem sindromu, po rekonstrukciji sprednje križne vezi in po artroskopiji kolena. Trenutno se zdi, da je ishemična vadba varna modaliteta z malo primeri resnih stranskih učinov. Vendar pa je treba ishemično vadbo izvajati pod vodstvom usposobljenega zdravstvenega delavca in v skladu z dokazanimi smernicami, da se zagotovi varnost in učinkovitost tovrstne vadbe.
Ključne besede: ishemična vadba, mišična jakost, hipertrofija, rehabilitacija, okvare mišično-skeletnega sistema
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (631,88 KB)

8.
Rehabilitacijska diagnostika v fizioterapevtski obravnavi
Lenart Zaletel, 2024

Opis: Temeljni element fizioterapevtske obravnave posameznika je ustrezna diagnostika. Osnova vsakega novega srečanja s pacientom pri kateri koli vrsti fizioterapije je pregled. Cilj fizioterapevtskega pregleda je pridobiti informacije o zdravstvenem stanju pacienta, na podlagi katerih lahko fizioterapevt načrtuje izvajanje fizioterapevtske obravnave z različnimi metodami. Za ocenjevanje posameznika uporabljamo različne metode in tehnike. Obstaja celoten nabor testov, ki jih lahko izvedemo za oceno pacientove funkcionalne sposobnosti. Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomembnost sodobne diagnostike v fizioterapiji za izboljšanje fizioterapevtske obravnave posameznika. Glavni cilj je bil ugotoviti vpliv sodobne fizioterapevtske diagnostike v rehabilitacijskem procesu. S pregledom literature smo želeli sistematično proučiti postopke fizioterapevtske diagnostike in ugotoviti vpliv sodobne diagnostike v fizioterapiji na končni rezultat fizioterapevtske rehabilitacije. V diplomski nalogi smo s pregledom literature v podatkovnih zbirkah PubMed in CINAHL našli 3283 člankov. V podroben pregled smo jih vključili devet, objavljenih od leta 2009 naprej. Ugotovili smo, da se fizioterapevtska obravnava začne z ocenjevanjem pacienta ter pridobivanjem podatkov o njem in njegovi težavi. Pri tem se uporabljajo standardizirana merilna orodja, ki jih fizioterapevti ne uporabljajo vedno, najpogosteje zaradi pomanjkanja časa. Merilna orodja morajo biti preprosta in lahko dostopna. Podatke analiziramo, na podlagi analize pa pripravimo načrt fizioterapije v sodelovanju s pacientom. Pri tem uporabljamo klinične smernice, ki so namenjene promociji z dokazi podprte prakse in podajajo pregled mogočih postopkov. Sistematičen pristop k procesu fizioterapevtske obravnave izboljša kakovost oskrbe pacientov. Po pregledu literature lahko potrdimo, da v fizioterapevtski obravnavi sistematično sledimo diagnostičnim postopkom fizioterapevtskega pregleda. Fizioterapevtska diagnostika vpliva na rehabilitacijo pacienta ali uporabnika storitev. Menimo, da bi morala biti na področju fizioterapevtske diagnostike med fizioterapevti pogosteje organizirana izobraževanja. Smiselna bi bila tudi izvedba več raziskav, predvsem o vplivu fizioterapevtskih postopkov na končni izid fizioterapevtske obravnave. Tako bi lahko ugotovili, kako določen diagnostični postopek vpliva na ocenjevanje in načrtovanje fizioterapevtske obravnave, s tem pa tudi na rehabilitacijo pacienta.
Ključne besede: Fizioterapija, ocenjevanje, testi, merilna orodja in merjenje.
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Psihološke strategije v fizioterapiji
Jure Novak, 2024

Opis: Fizioterapevti se pogosto srečujemo s pacienti, ki se spopadajo z različnimi poškodbami in boleznimi, ki vplivajo tako na njihovo fizično kot tudi psihično stanje. Zato je za fizioterapevta pomembno, da se dobro spozna z različnimi psihološkimi strategijami in jih aktivno uporablja. Te strategije lahko prispevajo k temu, da pacienti bolje obvladujejo bolečino, ohranjajo motivacijo in izboljšujejo svoje splošno počutje, kar vodi k učinkovitejši rehabilitaciji. Psihološke strategije so neinvazivne metode, ki jih lahko izvajamo na vseh pacientih in zajemajo celostni pristop k zdravljenju, ki obravnava tako fizično, kot psihično stanje pacienta. Uporaba psiholoških strategij izboljšuje terapevtske rezultate, gradi zaupanje in ustvarja bolj povezano, izkušnjo med fizioterapevtom in pacientom, kar je ključno za kakovostno obravnavo.
Ključne besede: psihološke strategije v fizioterapiji (psychological strategies in physiotherapy), motivacijske strategije (motivational strategies), sprostitvene tehnike (relaxation techniques).
Objavljeno: 16.01.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (583,74 KB)

10.
REHABILITACIJA MOTENJ HOJE IN POSTURALNIH MOTENJ PRI PACIENTIH S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Kaja Bregar, 2024

Opis: Parkinsonova bolezen (PB) je ena izmed najpogostejših živčno-degenerativnih bolezni. Vzrok za nastanek bolezni ostaja neznan. Glavna značilnost bolezni je upočasnitev gibov ter drugi motorični in nemotorični simptomi. Zdravljenje je konzervativno, kamor spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je predstaviti rehabilitacijo hoje in posturalnih motenj pri bolnikih s PB. Cilj je predstaviti učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo pacientov s PB, ki se soočajo z motnjami hoje in posturalnimi motnjami.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje hoje in posturalne motnje, rehabilitacija in fizioterapija.
Objavljeno: 16.01.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh