Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


141 - 148 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
141.
VPLIV RAZLIČNIH STRATEGIJ VZPOSTAVLJANJA STABILNOSTI TRUPA NA RAVNOTEŽJE MED UNILATERALNO STOJO
Tjaša Kovačič, 2019

Opis: Pri vzravnani drži gre za aktivnost telesa, ki je vodena preko aktivnega, pasivnega in nevralnega podsistema. Ravnotežje s pomočjo aktivacije mišic ohranja center mase telesa znotraj podporne ploskve. Delimo ga na statično in dinamično. V raziskavi smo opazovali statično ravnotežje, za katerega velja, da je najbolj ključno pri ohranjanju mirne stoje, pri čemer je glavna funkcija ohranjanje STP in centra mase telesa vertikalno nad podporno ploskvijo z minimalnim odstopanjem centra masnega središča. Na podlagi vnaprej prebrane literature smo se odločili za štiri kinezioterapevtske intervencije: (i) izvajanje krepilnih vaj za mišice medeničnega dna, (ii) izvajanje vaj za napenjanje m. transversus abdominis, (iii) izvajanje vaj za krepitev bracinga in (iv) izvajanje vaj za povečevanje togosti torakolumbalne fascie. Vse meritve smo izvedli na zdravi populaciji z namenom ugotovitve, kako kinezioterapevtske intervencije vplivajo na ohranjevanje unilateralne stoje. Namen diplomske naloge je bil proučiti razlike v vplivu in trajanju učinka štirih različnih kinezioterapevtskih intervencij na ravnotežje med unilateralno stojo. V raziskavi je sodelovalo 40 preiskovancev povprečne starosti 28,39 ± 9,34 let. Merili smo STP telesa na podlago v medialno-lateralni in anteriorno-posteriorni smeri. Meritve so bile zajete s pomočjo tenziometrične plošče. Pri primerjavi odprtih in zaprtih oči smo dobili statistično značilne podatke v obeh smereh gibanja (p <0,05). Nihanje v anteriorno-posteriorni smeri je imelo velik učinek (η2 >0,26). Prav tako je bil velik učinek med kinezioterapevtsko intervencijo abdominalni bracing in torakolumbalno fascio (d >0,80). Pri primerjavi leve in desne noge smo dobili statistično značilne podatke v anteriorno-posteriorni smeri in medialno-lateralni smeri nihanja STP (p <0,05). V obeh primerih je prišlo do srednje velikega učinka (η2 >0,13). Po končani študiji smo prišli do ugotovitve, da imajo vse štiri kinezioterapevtske intervencije pozitiven vpliv na ohranjanje unilateralne stoje. Skupina, ki je uporabljala vaje za povečevanje togosti torakolumbalne fascie, je prikazala najboljši vpliv. Prav tako ne vpliva pomen leve in desne noge na ohranjevanje unilateralne stoje, kot smo sprva predvidevali, ima pa zelo velik vpliv vidni dotok, ki veliko bolj vpliva na nihanje STP. V prihodnje bi bilo priporočljivo uporabiti kinematiko, s katero bi lahko gledali spremembo centra mase. Z večjim številom preiskovancev bi poskrbeli za večjo homogenost med raziskovalnimi skupinami.
Ključne besede: stabilnost, strategije ravnotežja, unilateralna stoja
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 1900; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

142.
Rehabilitacija pacientov z živčno-mišičnimi boleznimi
Tilen Bizjak Kazič, 2019

Opis: Uvod in namen: Živčno-mišične bolezni prizadenejo motorično enoto in/ali periferni motorični nevron. Zaradi številčnosti ŽMB je rehabilitacija kompleksna. Fizioterapevtska obravnava je pomemben del multidisciplinarnega pristopa. Metode: Metoda dela je pregled literature. Angleška literatura je bila iskana v podatkovnih bazah PubMeed, PEDro in Cochrane library. Rezultati: Skozi članke je razvidno, da se avtorji strinjajo s konceptom multidisciplinarne obravnave pacienta. Tudi fizioterapevtska rehabilitacija ima v sklopu celostne rehabilitacije vlogo pri obravnavanju bolečine, izgube mišične moči in izboljšanju funkcionalnih sposobnosti pacienta. Fizioterapevti se vključujejo na različna področja rehabilitacije, zato je pomembno obvladati različna znanja. V proces rehabilitacije se vključujejo tudi druge smernice rehabilitacije, kot je to alternativna medicina. Uporabnost: Pri pacientih so, glede na pregledano literaturo, najbolj problematične cone rehabilitacije bolečina, simptomatika dihal, izguba moči in psihološki vidik rehabilitacije. Vsa obravnavana področja so pomembna z vidika življenjske kakovosti. Omejitve: Literatura navaja številne študije in uspehe v klinični praksi, ki dokazujejo uspešnost multidisciplinarnega pristopa in posamičnih fizioterapevtskih metod in tehnik. Ker znanost ponuja vedno nove opcije, raziskave pa so financirane tudi s strani javnosti, do omejitev iz tega stališča ne bi smelo več prihajati.
Ključne besede: živčno-mišične bolezni, rehabilitacija, fizioterapija, bolečina
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 1740; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

143.
POVEZAVA MED RAVNOTEŽJEM V RAZLIČNIH POLOŽAJIH IN UPADOM FUNKCIJE GLOBOKIH FLEKSORJEV VRATU
Tom Zorec, 2019

Opis: Mišice vratu in zgornjega dela trupa so zaradi prekomernega sedenja in nepravilne drže močno izpostavljene utrujanju. Znano je, da globoke mišice služijo kot stabilizatorji in zato vsebujejo več mehanoreceptorjev, ki služijo kot vir informacij do CŽS. Utrujene mišice so lahko razlog različnih asimetrij telesa, ki vodijo do bolečine ali drugih patologij, kar ima močan vpliv na zaznavanje somatosenzoričnega sistema. Ta posledično vpliva na posameznikovo ravnotežje. Treniranje globokih fleksorjev vratu bi izboljšalo položaj glave, funkcijo mišic in zaznavanje gibanja telesa. S tem bi vplivali na zmožnost ohranjanja ravnotežja in vzdrževanje vzravnane drže. Raziskava je zajemala 20 preiskovancev, starih v poprečju 24,35 leta (± 4,04 leta). Izbor je potekal glede na izpolnjeni vprašalnik o zdravstveni anamnezi, ki je izločil neprimerne kandidate. Z uporabo tenziometrične plošče smo zajemali podatke o nihanju CPP v smeri anteriorno-posteriorno in medialno-lateralno. Glede na spremenljivke je bila opravljena 2-faktorska analize variance. Končni rezultati so nakazovali na statistično značilnost vpliva utrujanja na ravnotežne naloge, na razlike pri ravnotežnih nalogah na nestabilni podlagi in na vpliv utrujanja na ravnotežne naloge (p < 0,05). To je vodilo do zaključka, da ima utrujanje vpliv na globoka fleksorja vratu, ki imata pomembno vlogo priliva somatosenzoričnih informacij za ohranjanje ravnotežja. Za nadaljnjo implementacijo te študije bi bila priporočljiva izbira večje in bolj raznolike populacije ljudi, ki bi vplivala na bolj točne rezultate. Prihodnje študije naj se osredotočajo na raziskovanje funkcije mišic vratu pri prisotnih različnih patologijah vratu.
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, globoka fleksorja vratu, ravnotežje, kraniocervikalni fleksijski test
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 1778; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

144.
VADBA HOJE NA SISTEMU LOKOMAT PRI PACIENTIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Nika Stopinšek, 2019

Opis: Uvod in namen: Multipla skleroza je nevrološka bolezen, ki privede do motenj hoje. Temelj zdravljenja je dobro načrtovana rehabilitacija, v sklopu katere je vse pomembnejša uporaba novodobnih medicinsko-tehničnih pripomočkov, med katere spada tudi Lokomat. Namen naloge je ugotoviti, koliko pacientov z multiplo sklerozo v Sloveniji pozna vadbo na Lokomatu, koliko jih je takšno obliko terapije že imelo in kakšne vplive je imela na sposobnost hoje. Metode: V raziskavi je sodelovalo 122 pacientov, ki so izpolnili anonimni anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Rezultati: Med anketiranimi je bilo 75 % žensk in 25 % moških, starih med 21 in 80 let. Le 39 % anketiranih pozna vadbo na Lokomatu in le 9 % jih je že bilo deležnih tovrstne oblike vadbe. Pacienti, ki so preizkusili vadbo na Lokomatu, so poročali o izboljšanju hitrosti hoje, vzdržljivosti, prehojene razdalje in zmanjšanju bolečin pri hoji. Uporabnost: Čeprav naj bi imela vadba hoje na Lokomatu ugodne vplive, je premalo pacientov seznanjenih s to obliko terapije, še manj pa jih je tovrstno obliko vadbe tudi že preizkusilo. Na področju uporabe Lokomata pri pacientih z multiplo sklerozo je še vedno premalo raziskav in dokazov, zato ne moremo z gotovostjo trditi, ali je učinkovita pri vseh pacientih in v kateri koli fazi bolezni. Omejitve: Anketirali smo člane Združenja multiple skleroze Slovenije, in sicer ne glede na njihovo starost, spol, potek in trajanje bolezni
Ključne besede: multipla skleroza, hoja, fizioterapija, Lokomat
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2223; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

145.
Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju
Nadja Peterlin, 2018

Opis: Uvod in namen: Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je program Bolnišnice Sežana namenjen bolnikom, ki potrebujejo dodatno zdravljenje po akutni obravnavi. Fizioterapevtska obravnava predstavlja poglavitni del programa. Namen je ovrednotiti uspešnost fizioterapevtske obravnave v PBZ na podlagi primerjav rezultatov lestvice ocenjevanja motoričnih funkcij (MAS), razširjenega indeksa po Barthelovi (RBI) ter rehabilitacijskega lista (RL) ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Metode: V raziskavo so bili vključeni 303 bolniki (75 % žensk, 92 % travmatoloških bolnikov), ki so pričeli z rehabilitacijo v letu 2016. Podatki so bili pridobljeni iz lestvic MAS, RBI in RL ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter analizirani s programom SPSS. Rezultati: Razlike med prvim in zadnjim ocenjevanjem so bile statistično značilne za vse tri ocenjevalne lestvice (p<0,05). Nevrološki bolniki dosegajo v primerjavi s travmatološkimi slabše rezultate, tako ob sprejemu kot odpustu iz bolnišnice. Primerjava med spoloma je pokazala statistično značilno razliko le pri lestvici MAS in fizičnemu delu lestvice RBI (p<0,05). Statistično značilno povezavo med časom bivanja in uspešnostjo fizioterapevtske obravnave smo ugotovili le pri lestvici RL. Uporabnost: PBZ sledi stabilizaciji po akutni obravnavi bolnika in je idealen za starejše. Zagotavlja jim telesno, delovno in drugo rehabilitacijo. Omejitve: V primerjavi s travmatološkimi smo imeli zelo majhen vzorec nevroloških bolnikov, zanesljivost statističnih ocen za travmatološke bolnike je manjša.
Ključne besede: Podaljšano bolnišnično zdravljenje, uspešnost, funkcijsko ocenjevanje, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 08.12.2018; Ogledov: 3168; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

146.
Povezave med držo zgornjega dela trupa ter držo križa in medenice pri mladih odraslih
Darja Švent, 2018

Opis: Uvod in namen: Znano je, da je celotno telo med seboj povezano, kar pomeni, da lahko sprememba enega segmenta vpliva na držo celotnega telesa. Z našo raziskavo želimo ugotoviti ali obstaja povezava med naklonom medenice z drugimi povezanimi in nepovezanimi segmenti hrbtenice. Metode: V raziskavi je sodelovalo 85 prostovoljcev, pri katerih smo izključili kakršne koli fizične ali duševne težave, poškodbe ali nepravilnosti nevro-mišičnega ali skeletno-mišičnega sistema. S pomočjo kožnih markerjev in sistema GPS600 Postural Lab, smo posneli fotografije, ki smo jih obdelali s pomočjo programa GPS 5.0 posture analysis software. Rezultati: Rezultati so pokazali signifikantno povezanost nagiba medenice z nagibom prsne hrbtenice (r = - 0.269, p < 0.05) ter s kotom trupa (r = - 0.546, p < 0.05). Ostale spremenljivke ne kažejo statistično značilne povezanosti z naklonom medenice. Uporabnost: Četudi naklon medenice ni povezan z vsemi povezanimi ali nepovezanimi krivinami hrbtenice, smo z direktno primerjavo ugotovili vpliv drže na med seboj povezane segmente. Omejitve: Na podlagi tega lahko trdimo, da sprememba naklona medenice, zaradi kompenzacijskega mehanizma vpliva na spremembo drže celotne hrbtenice.
Ključne besede: drža, naklon medenice, krivine hrbtenice, stoja
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 1737; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

147.
Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogleda
Klemen Klobas, 2018

Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7  3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2140; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

148.
Komunikacija - izziv ali ovira pri rehabilitaciji pacienta
Urša Pintar, 2018

Opis: Uvod in namen: Komunikacija ima poleg strokovne usposobljenosti izjemno pomembno vlogo tudi na področju zdravstva. Pacienti so še občutljivejši in potrebujejo asertivne zdravstvene delavce. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se fizioterapevtom zdi komunikacija pomembna, ali menijo, da imajo usvojenih dovolj komunikacijskih veščin ter ali bi bilo zanje potrebno organizirati izobraževanja s področja komunikacije. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal dvajset vprašanj. Rešenih je bilo 56 vprašalnikov, obdelani so bili s pomočjo programa Excel. Rezultati: Anketirancem se zdi komunikacija s pacientom v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Menijo, da imajo dovolj usvojenih komunikacijskih veščin, želeli bi več izobraževanj na temo komunikacije. Paciente naslavljajo z gospod/gospa in priimkom, za motivacijo uporabljajo pohvalo. S pacienti ne govorijo o svoji zasebnosti. O pacientih se pogosto posvetujejo s svojimi sodelavci. Uporabnost: Kakovostna komunikacija pripomore k uspešnejši rehabilitaciji. Tako se med pacientom in fizioterapevtom v času fizioterapevtske obravnave razvije pristnejši odnos, ima fizioterapevt na pacienta večji vpliv, pacient mu bolj zaupa. Zato je pomembno, da se fizioterapevti poleg strokovnih izobraževanj udeležujejo tudi izobraževanj in delavnic s področja komunikacije. Omejitve: Vprašalnik je izpolnilo majhno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, pacient, rehabilitacija, empatija
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 3501; Prenosov: 612
.pdf Celotno besedilo (864,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh