Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezni
Tina Selan, 2022

Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (405,52 KB)

12.
Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepa
Maruša Kajzer, 2022

Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji. Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali. Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4- odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174). Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

13.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Opis: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Ključne besede: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1015,46 KB)

14.
Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače
Maša Slevec, 2022

Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (627,37 KB)

15.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave tendinopatij spodnjih okončin
Vesna Wolf, 2022

Opis: Tendinopatije predstavljajo velik delež športnih poškodb, vzrok za njihov nastanek pa se skriva v čezmernih ponavljajočih se obremenitvah. Simptomi tendinopatij zavzemajo bolečino, občutljivost na dotik, omejeno funkcijo in morebitno otekanje tetive. Med najpogostejše tendinopatije spodnjih udov se uvrščajo tedinopatija patelarnega ligamenta, ahilove tetive in glutealnih mišic. Zdravljenje tendinopatij je v prvi vrsti konzervativno, v primeru njegove neuspešnosti pa sledi operativni poseg. Konzervativna obravnava tendinopatij je sestavljena iz različnih fizioterapevtskih modalitet, med katerimi se v največji meri uporablja kinezioterapevtske pristope. V diplomskem delu smo želeli preveriti ter med seboj primerjati učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi tendinopatij spodnjih okončin. Namen je bil tudi preveriti uporabnosti biomarkerjev za sledenje napredku zdravljenja ter na podlagi rezultatov podati smernice za rehabilitacijo tendinopatij. Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je kinezioterapija učinkovita pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije, pri čemer EKS vadba po Alfredsonovem protokolu ni učinkovitejša od EKC-KON vadbenih protokolov (Silbernagelov, Stanish in Curwinov ter HSR) kot je veljalo prepričanje v preteklosti. Metode fizikalne terapije (NL in UGV) naj se uporabljajo kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečine, poglavitni del zdravljenja pa naj predstavlja kinezioterapija. Glede na smernice naj se vadba začne z IZOM vadbo, nadaljuje z IZOT vadbo ter zaključi z vadbo pliometrije ter športno specifičnimi gibanji. Vadbeni programi naj upoštevajo načela postopnega stopnjevanja obremenitve in naj bodo individualno prilagojeni značilnostim pacienta. Biološki biomarkerji, opazovani z UZ in MRI, so učinkoviti pri zaznavanju sprememb v strukturni zgradbi tetiv ter razlikovanju med asimptomatsko in simptomatsko stranjo. Kljub temu postavitev diagnoze tendinopatije v osnovi ostaja klinične narave, slikovna diagnostika pa naj se uporabi kot dodatno diagnostično sredstvo. Študije si niso enotne v trditvi, da so biološki biomarkerji učinkoviti pri spremljanju napredka zdravljenja. Zaključujemo, da so trenutno najbolj učinkoviti parametri za spremljanje napredkov v zdravljenju klinični kazalniki, in sicer spremembe v bolečini, funkciji, moči in gibljivosti prizadetega telesnega predela. Menimo, da so v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave, ki bi med seboj primerjale učinkovitost kinezioterapije ter fizikalne terapije dolgoročno (> 12 tednov), treba pa bi bilo tudi postaviti nove smernice obravnave za vsako tendinopatijo spodnjih okončin posebej.
Ključne besede: tendinopatija, kinezioterapija, biomarkerji
Objavljeno: 28.07.2022; Ogledov: 218; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

16.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKE
Karmen Novak Hren, 2022

Opis: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Ključne besede: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (945,90 KB)

17.
Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco
Nika Konečnik, 2022

Opis: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 253; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (472,83 KB)

18.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Tina Vintar, 2022

Opis: Uvod in namen: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona, ki prizadene tako spodnji kot zgornji motorični nevron. Obravnava pacientovz ALS je kompleksna, multidisciplinarni tim pa lahko s simptomatskim zdravljenjem pozitivno vpliva na kakovost in podaljšanje življenja pacientov. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z ALS. Poudariti želimo pomembno vlogo fizioterapije za izboljšanje pacientove samostojnosti in izkoriščanje polnega potenciala kljub kronični in hitro napredujoči bolezni. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapije pri pacientih z ALS je zajemal podatkovne baze Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cochrane library ter PEDro. Vključena literatura je obsegala obdobje objav med leti 2010 in 2021. Rezultati: Na podlagi 19 vključenih študij smo ugotovili, da nekatere tehnike kinezioterapije, respiratorne fizioterapije in protibolečinske terapije kažejo pozitiven vpliv na izboljšanje funkcije, zmanjšanje respiratorne disfunkcije, povečanje pacientove samostojnosti, izboljšanje kakovosti življenja in podaljšanje življenjske dobe pacientov z ALS. Uporabnost: Predstavitev nabora učinkovitih fizioterapevtskih metod in tehnik, primernih za obravnavo pacientov z ALS. Omejitve: Omejitvene dejavnike pripisujemo nenatančnemu in neenotnemu definiranju uporabljenih protokolov, majhnemu številu preiskovancev v študijah in njihovemu osipu.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapija, vadba, respiratorna terapija, bolečina.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 240; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (965,64 KB)

19.
Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacienti
Anel Sedić, 2022

Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

20.
UČINKOVITOST METOD ZA ODPRAVLJANJE SIMPTOMOV ZAPOZNELE MIŠIČNE BOLEČINE
Matevž Mazgon, 2022

Opis: Uvod in namen: Zapoznela mišična bolečina (ZMB) se najpogosteje pojavi 12 do 24 ur po visokointenzivni vadbi. Simptomi svoj vrhunec navadno dosežejo v 24 do 72 urah. Klinično se ZMB kaže kot pekoča bolečina v mišicah, občutljivost na pritisk, poslabšanje bolečine ob pasivnem raztegu ali aktivni mišični kontrakciji, lokalni edem, povišana temperatura, togost in zmanjšan obseg gibljivosti ter mišične moči. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti metod preprečevanja in odpravljanja simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature. Pri iskanju smo uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Vključitveni kriteriji so zajemali študije v angleškem jeziku, objavljene po letu 1985, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Izključitveni kriterij je bila velikost vzorca, manjša od 10 preiskovancev. Rezultati: V analizo literature smo vključili 22 študij. Za najučinkovitejšo metodo zmanjševanja oziroma preprečevanja simptomov ZMB se je izkazala metoda postopnega povečevanja obremenitve in intenzivnosti vadbe (ang. RBE). Uporabnost: Uporaba metode RBE je učinkovito sredstvo preventive pred pojavom simptomov ZMB. Omejitve: Večina študij ima majhno število preiskovancev in kratkoročno proučevanje, zato je metodološka kakovost večine študij slaba.
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, učinkovitost metod, preventiva, zdravljenje
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh