21. Telesna dejavnost in prehranska podpora pri fizioterapevtski obravnavi krhkostiNika Pelc, 2023 Opis: Krhkost predstavlja velik sodobni problem, s katerim se sooča svetovno zdravstvo. Število starostnikov s krhkostjo se povečuje z višjo starostjo in je večji pri ženskah. Za krhkost je značilna izguba telesne teže, utrujenost, slabša telesna dejavnost, težave z ravnotežjem, nepokretnost, slabša možnost hoje ter vstajanja. Poleg krhkosti se v mnogih primerih pojavi tudi sarkopenija, neznatna izguba mišične mase kot posledica staranja celic. Pri tem je pomembno ohranjanje telesne teže ter telesna dejavnost, ki temelji na treningu proti uporu. V diplomski nalogi smo se usmerili na pomen prehranske podpore na področju krhkosti in upadu mišične moči. Želeli smo proučiti pomen vloge fizioterapevta pri obravnavi bolnikov s sarkopenijo in krhkostjo, pri tem pa ugotoviti, kateri program je najbolj učinkovit. Razvoj krhkosti lahko preventivno upočasnimo z uravnoteženo prehrano, ki je obogatena z beljakovinami, osnovni gradniki za ohranjanje mišičnega volumna. Stroka priporoča mediteransko prehrano, saj temelji na sveži in ekološki zelenjavi ter sadju. Velik poudarek daje na hrano, polno z vlakninami in obogateno z beljakovinami. Ključ do preprečevanja krhkosti in sarkopenije pa predstavlja redna telesna dejavnost. Stroka priporoča vadbo od 3- do 5-krat tedensko, pri čemer naj bi jo stopnjevali primerno starostnikovi fizični pripravljenosti. S tem naj bi starostnik krepil svojo telesno zmogljivost in moč, telesna dejavnost pa prav tako prispeva pri ohranjanju gibljivosti hrbtenice, zmanjšuje simptome obrabe sklepov, odpravlja anksioznost, krepi imunski sistem, izboljšuje spomin, zmanjšuje utrujenost ter povečuje mišično maso. Ključ do zdrave in vitalne starosti je tako skupek različnih komponent, kot so zdrav način življenja, redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana. Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, krhkost, prehrana, sarkopenija Objavljeno: 15.06.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,40 MB) |
22. Nevrofizioterapija pri prezgodaj rojenih otrocihEva Jurančič, 2023 Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv nevrofizioterapije na prezgodaj rojene otroke s pregledom obstoječe literature. Pridobiti smo želeli nove podatke in znanja, ki bi še dodatno pripomogli k boljšemu učinku na motorični razvoj nedonošenčkov. Opazovali smo razlike v gibanju le-teh in primerjali z razvojem otrok s polno gestacijsko starostjo. Želeli smo ugotoviti vpliv zgodnje nevrofizioterapevtske obravnave. Ugotovili smo, da nevrofizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na razvoj fine in grobe motorike pri prezgodaj rojenih otrocih. Prav tako pa so študije potrdile, da so dojenčki, rojeni s polno gestacijsko dobo, mišično bolj podprti in hitreje ter pravilnejše dosegajo razvojne gibalne mejnike. Največja razlika je opazna pri zelo prezgodaj rojenih otrocih in otrocih, ki so se rodili s polno gestacijsko dobo. Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, nedonošenček, nevrofizioterapija, motorični razvoj otroka. Objavljeno: 15.06.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,44 MB) |
23. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientu z lateralnim epikondilitisomAndrej Kumin, 2023 Opis: Uvod in namen: Za lateralni epikondilitis (LE) je značilna bolečina in/ali pekoč občutek na lateralnem epikondilu ob iztegu zapestja proti uporu. Bolečina se pojavi predvsem zaradi dinamične stabilizacije zapestja in ponavljajočih se obremenitev tetive. Zaradi pogoste spontane ozdravitve je prva izbira zdravljenja konservativna terapija, pod katero spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov z LE. Metode: Sistematični pregled literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, PEDro in Cochrane library. Rezultati: V analizo smo vključili 38 študij. Rezultati kažejo, da zanesljivih dokazov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z LE ni. Kljub temu se pri obravnavi pacienta z LE priporoča kinezioterapija, opornica, mobilizacija, laserska terapija, terapija s kineziološkimi trakovi in lokalna uporaba NSAID. Pri kroničnem LE in pri pacientih, ki se na ostale konservativne tehnike zdravljenja ne odzivajo, se priporoča terapija z globinskimi udarnimi valovi in PRP terapija. Uporabnost: Izsledki diplomske naloge so uporabni v vsakodnevni fizioterapevtski praksi. Omejitve: Majhno število visokokakovostnih študij in majhni vzorci preiskovancev. Ključne besede: Lateralni epikondilitis, fizioterapevtska obravnava, zdravljenje Objavljeno: 15.06.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,30 MB) |
24. PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE RAZMIKA PREME TREBUŠNE MIŠICE V NOSEČNOSTI S FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVOZala Cerar, 2023 Opis: Nosečnost je pomembno obdobje v življenju ženske, ko se zgodijo mnoge fiziološke spremembe, tudi hormonske. Zelo postanejo obremenjene trebušne mišice, še posebej prema trebušna mišica, dokaj pogosto pride do njenega čezmernega razmika (RPTM). Različni avtorji navajajo različne dejavnike tveganja za RPTM v nosečnosti. Ti so lahko večplodna nosečnost, druga ali naslednje nosečnosti, šibke ali zelo močne trebušne mišice, nepravilne in/ali pretežke vaje za trebušne mišice, prirojena slabost vezivnega tkiva, višja starost nosečnice, težji plod, več pridobljene telesne teže v nosečnosti, porod s carskim rezom idr.
Različni avtorji navajajo tudi različne posledice za ženske: bolečine v križu, urinsko inkontinenco, nepravilno telesno držo, trebušno kilo in težave pri potiskanju pri porodu, dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa, slabšo zaščito ploda v trebušni votlini, estetski problem zaradi raztegnjene, brazdaste in viseče kože idr. Telesna vadba pred nosečnostjo in v nosečnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek RPTM v nosečnosti, včasih se po porodu lahko spontano zmanjša. Strokovnjaki svetujejo ozaveščanje o RPTM v nosečnosti žensk ter zdravstvenih in športnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik. Poudarjajo, da je RPTM pomembno pravočasno ugotoviti in določiti primerno fizioterapevtsko obravnavo, fizioterapija je namreč prva izbira zdravljenja RPTM v nosečnosti. O učinkovitosti metod zdravljenja je sicer še veliko nejasnega, med strokovnjaki so mnenja deljena. Najpogosteje se uporabljajo vaje za krepitev trebušnih mišic in mišic telesa, strokovnjaki pa raziskujejo tudi druge metode. Ključne besede: Razmik preme trebušne mišice, telesna pripravljenost, predporodno obdobje, poporodno obdobje, vadba, nosečnost. Objavljeno: 17.05.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 25
Celotno besedilo (791,38 KB) |
25. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO OPERACIJI ROTATORNE MANŠETEJan Justin, 2023 Opis: Poškodba rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je glavni razlog za bolečino in disfunkcijo v rami. Najpogosteje se pojavi v dominantni roki. Lahko se pojavi pri ponavljajočih se gibih nad glavo v športih, kot so plavanje, tenis, dvigovanje uteži, ali pri poklicih, ki so nagnjeni ponavljajočim se gibom, kot sta pleskanje in gradbeništvo. S starostjo pogostost poškodbe RM narašča. Simptomi so bolečina, izguba moči in omejitev gibljivosti. Težavno postane opravljanje vsakodnevnih opravil. Diagnozo postavimo z natančno anamnezo, ki ji sledi klinični pregled s testi, s katerimi lahko odkrijemo, katera izmed mišic RM je poškodovana. Diagnozo potrdimo z magnetno resonanco, ki je najnatančnejša preiskava za odkrivanje ruptur rotatorne manšete. Pokaže nam tudi debelino in velikost rupture. Zdravljenje ruptur RM je konzervativno ali operativno. Za zdravljenje ruptur RM se uporabljajo tri operativne tehnike, in sicer odprta, minimalno invazivna in artroskopska. Izbira operativne tehnike je odvisna od izkušenosti kirurga z določeno tehniko, velikosti rupture, kakovosti tkiva in bolnikovih potreb. Po operaciji potrebuje pacient natančno določeno in strokovno vodeno rehabilitacijo, ki traja več mesecev. Z analizo člankov smo ugotovili, da takojšna mobilizacija po operaciji ne da boljših končnih rezultatov rehabilitacije, temveč le boljše vmesne rezultate obsega gibljivosti pri poteku rehabilitacije. Prve tedne po operaciji se priporoča imobilizacija, šele po četrtem tednu se začne pasivna mobilizacija. Po sedmem tednu začnemo tudi aktivno mobilizacijo in pridobivanje mišične moči. Celotna rehabilitacija traja od šest do devet mesecev. Ključne besede: rotatorna manšeta, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija Objavljeno: 12.05.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,23 MB) |
26. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z boleznijo motoričnega nevronaJure Vodopivec, 2023 Opis: Skupino pacientov z BMN izraža paleta najrazličnejših potekov bolezni, ki jim je skupna mišična oslabelost in posledično težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kar ob koncu rezultira v odvisnosti od tuje pomoči. Postavitev diagnoze je izjemno zapletena in dolgotrajna, saj specifičnega testa v tem trenutku ne poznamo, zato se lahko nevrolog zanaša zgolj na klinični pregled, slikovno diagnostiko, laboratorijske preiskave in svoje izkušnje Za obravnavo številnih simptomov, ki spremljajo te bolezni, je zadolžen multidisciplinaren tim, v katerem pomembno vlogo igra tudi fizioterapevt. V Sloveniji so pacienti takšne obravnave deležni v UKC Ljubljana v sodelovanju z URI RS – Soča in Domom dva topola. Ker so bolezni v tem trenutku neozdravljive, zdravljenje poteka simptomatsko (farmakološko in nefarmakološko). Farmakološko zdravljenje lahko upočasni napredovanje bolezni, medtem ko nefarmakološke intervencije lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z BMN. Fizioterapija predstavlja nefarmakološki, torej podporni del zdravljenja, pri delu pa si fizioterapevt lahko pomaga z RFT, fizioterapevtsko vadbo in fizikalnimi modalitetami. V diplomski nalogi smo poskušali izpostaviti vlogo fizioterapevta znotraj multidisciplinarnega tima in njegov vpliv na samo obravnavo. Kljub izjemno majhnemu vzorcu kakovostnih raziskav in delitvi mnenj smo v diplomskem delu terapevtsko vadbo pod nadzorom in navodili fizioterapevta prepoznali kot varno in učinkovito. Kot najučinkovitejši vadbeni protokol se je pokazala kombinacija aerobne vadbe z vadbo proti uporu, izvedena pri submaksimalni obremenitvi. Zgodnji začetek izvajanja terapevtske vadbe kaže boljše rezultate kot začetek izvajanja pozno, predvsem pri oblikah bolezni, katerih progresija ni tako intenzivna. Podobno velja za tehnike RFT, ki ne izboljšajo le kakovosti življenja, temveč ga v primeru NIMV lahko tudi podaljšajo. Najpomembnejše je, da je fizioterapevtska obravnava celostna, popolnoma individualizirana in prilagojena pacientovim potrebam/ciljem. Fizioterapevt je dolžan ves čas obravnave evalvirati program dela in ga prilagajati zmožnostim in ciljem pacienta. Ključne besede: bolezen motoričnega nevrona, simptomatsko zdravljenje, fizioterapevtska vadba, respiratorna fizioterapija Objavljeno: 12.05.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,43 MB) |
27. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023 Opis: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta. Ključne besede: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19 Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 42
Celotno besedilo (618,24 KB) |
28. PREHRANSKA PODPORA ŠPORTNIKOV V OBDOBJU REGENERACIJE TELESATjaša Zorec, 2023 Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij. Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,51 MB) |
29. Pomembnost fizioterapevtove vloge pri poškodbah igralcev košarke na vozičkihGašper Radin, 2023 Opis: Uvod in namen: V življenju je veliko dejavnikov, ki lahko osebo priklenejo na voziček. Šport invalidov se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvil in invalidom omogoča aktivnejše in kakovostnejše življenje. Eden izmed najpopularnejših športov za invalide je košarka na vozičkih, ki se je začela razvijati v letih po drugi svetovni vojni z namenom omogočiti invalidom drugačen pristop do rehabilitacije. Šport ima kot del rehabilitacije veliko pozitivnih kot tudi negativnih učinkov. Slednji se navezujejo na poškodbe, ki jih lahko posameznik utrpi pri igranju košarke na vozičkih. Zaradi narave športa je možnost pojava poškodbe visoka. Namen diplomskega dela je tako raziskati, s katerimi poškodbami se igralci košarke na vozičkih v Sloveniji najpogosteje srečujejo, kako jih odpravljajo in kakšna je pomembnost vloge fizioterapevta v tem procesu. Metode: Izvedli smo raziskavo, ki temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za teoretični del naloge smo uporabili metodo pregleda literature – slovenske in tuje. Vire smo iskali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PubMed in Researchgate. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri igranju košarke na vozičkih poškodovalo 29 odstotkov anketirancev. Zanimivo je, da samo v desetih odstotkih fizioterapevt sodeluje na treningih in tekmah. Uporabnost: Rezultate raziskave je možno uporabiti za ozaveščanje in potrebo po prisotnosti fizioterapevtov na treningih in tekmah košarke na vozičkih. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev. Ključne besede: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(47) str., 11 pregl., 1 sl., 1 pril., 25 vir. Mentorica (J. Ošlak Kranjc), Recenzentka (F. Kresal) Ključne besede: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,16 MB) |
30. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023 Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov. Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih. Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 327; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1010,90 KB) |