Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Razmik preme trebušne mišice (diastastis recti abdominis – DRA) je prekomerno povečan razmik med levo in desno polovico preme trebušne mišice po beli črti trebuha. Cilj fizioterapevtske obravnave je ohraniti in izboljšati tonus, moč in nadzor trebušnih mišic in na ta način zmanjšati obremenitev bele črte trebuha in tako povrniti normalno delovanje trupa. Namen diplomske naloge je proučiti literaturo o fizioterapevtskih metodah in tehnikah za obravnavo žensk z DRA. Metode: Sistematičen pregled literature o fizioterapevtski obravnavi žensk z DRA iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Cochraine Library. Rezultati: Na podlagi 13 vključenih raziskav smo ugotovili, da imajo fizioterapevtske metode in tehnike s poudarkom na ustvarjanju napetosti v LA, izboljšanju živčno-mišičnega nadzora, moči in splošne funkcionalnosti trupa, večjo klinično vrednost od osredotočanja samo na zmanjševanje IRD. Uporabnost: Rezultati zaključnega dela so uporabni za vse fizioterapevte, ki obravnavajo ženske s simptomatskim razmikom preme trebušne mišice. Omejitve: Omejitveni dejavniki zajemajo v študijah nenatančno opredeljene raziskovalne skupine, neenotni diagnostični kriteriji in pomanjkanje longitudinalnih študij, ki proučujejo učinke fizioterapevtskih metod in tehnik 6 do 12 mesecev po zaključku fizioterapevtske obravnave.
Ključne besede: razmik preme trebušne mišice, fizioterapevtska obravnava, diagnostika.
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 442; Prenosov: 18
Celotno besedilo (602,77 KB)

Opis: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Ključne besede: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 523; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Adhezivni kapsulitis oziroma sindrom zamrznjene rame je pogosta samoomejujoča patologija ramenskega sklepa, za katero so značilne bolečina, togost in progresivna izguba tako pasivnega kot aktivnega obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Kljub novejšim raziskavam, s katerimi se je izboljšalo razumevanje zamrznjene rame, je natančen patofiziološki proces še vedno slabo definiran, večina raziskav pa je enotnih, da gre za kapsularno vnetje s kasnejšo fibrozo. Dejavniki tveganja so poškodba rotatorne manšete, diabetes, bolezni ščitnice, miokardni infarkt, možganska kap in različne avtoimunske bolezni. V večini primerov je diagnoza klinična, slikovna diagnostika pa se uporablja predvsem za izločanje drugih stanj. Zaradi dokaj slabega razumevanja patološkega stanja in pomanjkanja raziskav pogosto predstavlja izziv pri postavljanju diagnoze, kot tudi pri samem zdravljenju. Bolezen je pogosto samoomejujoča, vendar lahko traja več let, v nekaterih primerih pa simptomi nikoli ne prenehajo v celoti. Z namenom izboljšanja stanja je najpogosteje predpisana oblika zdravljenja fizioterapija, katere cilj je zmanjšati bolečino in prizadetost, izboljšati gibljivost ramenskega sklepa ter izboljšati kakovost življenja. V diplomskem delu so podrobno predstavljene anatomija ramenskega sklepa, patologija adhezivnega kapsulitisa, njegova klinična slika, diagnoza ter fizioterapevtske metode, tehnike in njihova učinkovitost pri zdravljenju. Zaradi slabega razumevanja patološkega stanja priporočamo izvedbo nadaljnjih obsežnih raziskav na področju patofiziologije, etiologije, diagnoze in zdravljenja adhezivnega kapsulitisa. Analiza najnovešje znanstvene in strokovne literature je pokazala pomembne kratkoročne in dolgoročne učinke kombiniranja različnih tehnik manualne terapije, kinezioterapije in fizikalnih modalitet na zmanjšanje bolečine, prizadetosti ter povečanje aktivnega in pasivnega obsega gibljivosti glenohumeralnega sklepa pri bolnikih z adhezivnim kapsulitisom rame. Če si prizadevamo v prihodnosti določiti smernice oziroma najučinkovitejše protokole fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju zamrznjene rame, bo potrebno izvesti dodatne visokokakovostne študije, osredotočene na učinkovitost posamezne fizioterapevtske metode oziroma tehnike.
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, zamrznjena rama, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 635; Prenosov: 66
Celotno besedilo (882,81 KB)

Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 840; Prenosov: 76
Celotno besedilo (682,94 KB)

Opis: Herniacija v ledvenem delu hrbtenice nastane kot posledica protruzije medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krozˇnem obodu v njegovi najšibkejši točki. Značilna je bolečina v krizˇu in/ali v spodnjem udu, omejena gibljivost hrbtenice, pozitivni testi na nateg ter pogosto vidimo t. i. radikularne znake, ki pomenijo okvaro spodnjega motoričnega nevrona na področju hrbteničnih zˇivcev z mozˇnostjo prisotnih parez po dermatomski delitvi, oslabljenimi refleksi in normalnim ali zmanjšanim mišičnim tonusom.
Ključne besede: Diskus hernija ledvene hrbtenice, kirurško zdravljenje, konzervativno zdravljenje, Dolgoročni izidi, operativno zdravljenje v primerjavi s konzervativnim, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 576; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,23 MB)