31. Pomembnost fizioterapevtove vloge pri poškodbah igralcev košarke na vozičkihGašper Radin, 2023 Opis: Uvod in namen: V življenju je veliko dejavnikov, ki lahko osebo priklenejo na voziček. Šport invalidov se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvil in invalidom omogoča aktivnejše in kakovostnejše življenje. Eden izmed najpopularnejših športov za invalide je košarka na vozičkih, ki se je začela razvijati v letih po drugi svetovni vojni z namenom omogočiti invalidom drugačen pristop do rehabilitacije. Šport ima kot del rehabilitacije veliko pozitivnih kot tudi negativnih učinkov. Slednji se navezujejo na poškodbe, ki jih lahko posameznik utrpi pri igranju košarke na vozičkih. Zaradi narave športa je možnost pojava poškodbe visoka. Namen diplomskega dela je tako raziskati, s katerimi poškodbami se igralci košarke na vozičkih v Sloveniji najpogosteje srečujejo, kako jih odpravljajo in kakšna je pomembnost vloge fizioterapevta v tem procesu. Metode: Izvedli smo raziskavo, ki temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za teoretični del naloge smo uporabili metodo pregleda literature – slovenske in tuje. Vire smo iskali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PubMed in Researchgate. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri igranju košarke na vozičkih poškodovalo 29 odstotkov anketirancev. Zanimivo je, da samo v desetih odstotkih fizioterapevt sodeluje na treningih in tekmah. Uporabnost: Rezultate raziskave je možno uporabiti za ozaveščanje in potrebo po prisotnosti fizioterapevtov na treningih in tekmah košarke na vozičkih. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev. Ključne besede: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(47) str., 11 pregl., 1 sl., 1 pril., 25 vir. Mentorica (J. Ošlak Kranjc), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija
Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
32. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023 Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1010,90 KB) |
33. RESPIRATORNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA ODRASLIH Z ASTMOŽana Mencej, 2023 Opis: Dihanje je proces, o katerem redko razmišljamo in mu ne namenjamo pozornosti. To zagotovo ne drži za pljučne bolnike, ki se pomembnosti dihanja zelo dobro zavedajo. V skupino pljučnih bolnikov uvrščamo tudi astmatike.
Astma je ena izmed bolezni dihal, ki je zelo razširjena in predstavlja veliko breme za družbo, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, predvsem zato, ker se v večji meri pojavlja pri otrocih, ki naj bi predstavljali zdrav del poulacije. Poleg tega gre za kronično bolezen, kar pomeni, da je pomembno, da vzpostavimo učinkovit model obravnave, ki je prilagojen posamezniku.
Da bi olajšali življenje bolnikov z astmo, se tako poslužujemo številnih načinov zdravljenja. Poleg najpogostejše oblike – farmakološkega zdravljenja – imamo pomembno vlogo pri obravnavi astmatikov tudi fizioterapevti s specialnimi znanji z respiratornega področja, ki predstavljamo del multidisciplinarnega tima. Pri obravnavi astmatikov se respiratorni fizioterapevti poslužujemo predvsem tehnik za izboljšanje čiščenja dihalnih poti in kontrole dihanja, cilj pa je, da s pomočjo nabora različnih tehnik pacient doseže želene funkcionalne zmožnosti, ki mu omogočajo čim bolj normalno življenje.
Respiratorna fizioterapija je že mnogo let eden izmed ključnih delov obravnave bolnikov z respiratornimi disfunkcijami, saj so se metode in tehnike, ki jih uporabljamo, izkazale za učinkovite, čeprav za nekatere še ne obstajajo dejanski dokazi iz raziskav. Pomembno je, da respiratorni fizioterapevti kontinuirano utrjujemo svoje znanje s področja anatomije, fiziologije in patologije ter da poznamo tehnike, ki jih uporabljamo pri svojem delu, in vemo, kakšen vpliv imajo le-te na mehaniko dihanja. Poleg tega je pomemben tudi individualni pristop, ki je prilagojen posameznikovim potrebam ter ozaveščanje javnosti o vlogi in prepoznavnosti respiratorne fizioterapije.
Ključne besede: astma, fizioterapija, respiratorna fizioterapija, pljučne bolezni, zdravljenje astme
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 49
Celotno besedilo (478,77 KB) |
34. Sodobni fizioterapevtski pristopi rehabilitacije pri otrocih s cerebralno paralizoZala Seifert, 2023 Opis: Cerebralna paraliza (CP) je statično oziroma psevdoprogresivno nevrološko stanje, ki prizadene otroke in je posledica poškodbe možganov, preden se možgani popolnoma razvijejo v prenatalnem ali zgodnjem postnatalnem obdobju. Obstajajo štiri glavne vrste CP, ki odražajo nenormalnosti v različnih delih možganov, njihova posledica pa so različni simptomi. Te vrste so spastična, diskinetična, ataktična in mešana CP. Zdravljenje CP vključuje fizioterapevtsko obravnavo in različne komplementarne terapije k standardni klinični terapiji. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je z uporabo sodobnih fizioterapevtskih metod in tehnik otroku omogočiti samostojno življenje z izboljšanjem njegovih funkcionalnih sposobnosti. Poglobljeno poznavanje razpoložljivih sodobnih metod in postopkov o rezultatih ocenjevanja cerebralne paralize nam pomaga pri rehabilitaciji otrok in doseganju boljših rezultatov.
V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so kombinirane fizioterapevtske terapije učinkovite pri izboljšanju gibljivosti otrok v primerjavi z eno samo tehniko rehabilitacije otrok s cerebralno paralizo. Kljub pomanjkljivi dostopni literaturi smo v diplomski nalogi s pregledom šestih raziskav preverili učinkovitost tako kombiniranih kot samostojnih metod fizioterapevtske rehabilitacije in prišli do ugotovitve, da uporaba kombiniranih sodobnih fizioterapevtskih metod rehabilitacije izboljšuje gibljivost pri otrocih s cerebralno paralizo. Oba pristopa pa navajata pozitivne rezultate pri fizioterapevtskem zdravljenju otrok s CP.
Cerebralna paraliza je zelo občutljiva in spreminjajoča bolezen, ki vsakega posameznika prizadene na različen način. Ker poznamo več oblik cerebralne paralize, je za vsako stanje bolezni potrebna izbira primerne metode zdravljenja in postavitev realnih ciljev, kar bo povečalo uspešnost fizioterapije. Z uporabo kombiniranih fizioterapevtskih metod in tehnik rehabilitacije lahko otroku omogočimo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in samostojnejše življenje.
Ključne besede: cerebralna paraliza, sodobne terapije, fizioterapija, rehabilitacija otrok, nevrorehabilitacija
Objavljeno: 06.04.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 81
Celotno besedilo (612,25 KB) |
35. Vloga fizioterapevta pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijahNina Vidačković, 2023 Opis: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava je v obdobju pred in po operativnem zdravljenju bolnika vključena že stoletja. Ima pomembno vlogo tudi v ginekologiji tako pred in po ginekoloških operacijah. S pregledom obstoječe strokovne literature smo želeli ugotoviti vrsto in učinkovitost fizioterapevtske obravnave po ginekoloških operacijah ter opisati možne zaplete zaradi neustrezne fizioterapije. Metode: Na podlagi iskalnih nizov po ključnih besedah smo opravili pregled literature v elektronskih bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, PEDro in COBISS. Rezultati: Avtorji ugotavljajo izide vpliva fizioterapevtske obravnave pred ginekološkimi operacijami in po njih ter možne zaplete. Na podlagi pregleda literature lahko ugotovimo, da je fizioterapevtska obravnava po operaciji učinkovita, še bolj pa je, če se obravnava začne že pred njo. Uporabnost: Naloga izpostavlja pomen fizioterapevtske obravnave pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijah in ozaveščanju pomembnosti pričetka obravnave že pred samo operacijo, da ne bi prišlo do zapletov. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pisanju diplomske naloge so predstavljali starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki. Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2022, Fizioterapevtika, 43 (26) str., 2 pregl., 6 sl., 34 vir, Mentorica (Š. Smrkolj), Recenzent (F. Kresal)
Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Objavljeno: 21.03.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 62
Celotno besedilo (769,88 KB) |
36. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023 Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 53
Celotno besedilo (910,15 KB) |
37. Vpliv fizioterapevtskih postopkov pri obravnavi primarne dismenorejeNika Pregarc, 2023 Opis: Dismenoreja je pogosta ginekološka diagnoza, s katero s srečuje večina žensk v rodni dobi. O primarni dismenoreji govorimo, kadar ni očitne patologije v medenični votlini in se skoraj vedno prvič pojavi pred dvajsetim letom starosti. Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne literature preučiti vpliv fizioterapije pri obravnavi bolnic s primarno dismenorejo. Želeli smo pridobiti nova znanja, s katerimi bomo lažje razumeli vlogo fizioterapije pri obravnavi primarne dismenoreje in ugotoviti, katere so najbolj učinkovite fizioterapevtske metode pri obravnavi žensk s primarno dismenorejo.
Ključne besede: fizioterapija, primarna dismenoreja, fizioterapevtski postopki
Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 57
Celotno besedilo (886,17 KB) |
38. Osteoporoza - preprečevanje in fizioterapevtska obravnavaKristina Žagar, 2022 Opis: Osteoporoza je bolezen, ki jo označuje majhna kostna masa in mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva. Te vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju za zlome. Je degenerativna kostna, sistemska bolezen in prizadene skelet. Posledica je povečano lomljene kosti, saj so te krhke in se zlomijo zaradi pomankanja kalcija. Če so kosti krhke, se lahko zlomijo bistveno hitreje in pogosteje kot navadno. Zlome zaradi osteoporoze zdravimo dalj časa, kot pri zdravi osebi in lahko povzročijo celo trajno invalidnost. Osteoporoza brez zdravljenja, napreduje brez bolečin in simptomov, dokler ne doživimo zloma. Telesna dejavnost je osnovna človekova potreba in zato telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, vse od otroštva, adolescence pa do starosti. Redno gibanje vpliva na povečevanje in ohranjanje kostne mase in preprečevanje izgube mineralne gostote kosti ter z njo podaljšujemo zdravo življenje. Gradimo in vzdržujemo naše kosti močne in
zdrave. Ključne so tiste aktivnosti, ki proti kostem in mišicam delujejo težnostno. To so hoja, tek, hoja navzgor po stopnicah, ples… Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze v veliki večini priporočamo uporabo večnamenskega programa vadbe. To pomeni, da vključujemo vadbo za moč, telesno držo
in koordinacijo, ravnotežje ter vadbo z visokimi silami, v kolikor ni to kontraindicirano. Pomembno je tudi, da je fizioterapevtska obravnava sestavljena v skladu s
posameznikovimi sposobnostmi, željami, potrebami in stopnjo tveganja za osteoporotične zlome. Le tako lahko zagotovimo varnost.
Ključne besede: osteoporoza, preventiva osteoporoze, dejavniki tveganja za osteoporozo, osteoporoza in fizioterapevtska obravnava, fizioterapija.
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 81
Celotno besedilo (712,68 KB) |
39. Učinkovitost Schrothove metode pri obravnavi pacienta z adolescentno idiopatsko skoliozoLea Seničar, 2022 Opis: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) se pojavlja pri mladostnikih v času hitre rasti, diagnosticirana je na podlagi merjenja Cobbovega kota, ki je večji od 10°. Skolioza nima točno določene etiologije, vendar obstajajo številne hipoteze, ki potrjujejo njen nastanek. Idiopatska skolioza se lahko razvije kadarkoli v obdobju otroštva in adolescence, zato je preventivno odkrivanje izrednega pomena pri preprečevanju njenega napredovanja. V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so dokazovale uspešnost multidisciplinarnega pristopa zdravljenja skolioze, z izvajanjem specifičnih fizioterapevtskih vaj. Zanimalo nas je, katera metoda je po priporočilih stroke učinkovita pri pacientih z AIS, katera pripomore k preprečevanju njenega napredovanja ter vpliva na kakovostnejše življenje pacientov.
Osredotočili smo se na zdravljenje s Schrothovo metodo, saj so številne raziskave dokazale pozitivne učinke, predvsem na samopodobi pacientov in izboljšanju videza hrbtenice. Fizioterapevtske specifične vaje za zdravljenje skolioze temeljijo na učenju pravilnih samokorekcijskih vaj, ki so usmerjene v vadbo dnevnih aktivnosti ter stabiliziranju popravljene drže. Pozitivne učinke ima tudi izvajanje vaj rotacijskega kotnega dihanja, ki omogočajo širjenje in predihavanje pljučnega tkiva. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da vodena Schrothova vadba izboljša posturalno stabilizacijo, kar vpliva na kakovostnejše življenje mladostnikov z idiopatsko skoliozo. Daljše obdobje zdravljenja s Schrothovo metodo zmanjša Cobbov kot, kar omogoči povečano gibljivost hrbtenice. Pri pacientih, po kirurškem posegu korekcije skolioze, avtorji priporočajo izvajanje Schrothovih vaj, z namenom odpravljanja bolečin in izboljšanja kakovosti življenja. Vedenje o pogostejšem napredovanju skolioze pri mladostnikih zahteva primarno oblikovanje fizioterapevtske obravnave. Obravnava pacientov s skoliozo potrebuje veliko strokovnega znanja, zato morajo biti fizioterapevti ustrezno izobraženi. S tem bi vplivali na potek in uspešnost fizioterapevtske obravnave teh pacientov
Ključne besede: Adolescentna idiopatske skolioze, mladostniki, konzervativno zdravljenje, Schroth metoda, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 488; Prenosov: 79
Celotno besedilo (656,73 KB) |
40. Rehabilitacija pacienta po totalni endoprotezi kolkaNika Vičič, 2022 Opis: V diplomskem delu smo predstavili funkcionalni status pacientov pred in po totalni endoprotezi kolka. Opisali smo zgodovino uporabe endoprotez ter njihov razvoj. Predstavili smo zdravstveno obravnavo pacienta, ki jo izvajamo v ambulanti splošne medicine pred operativnim posegom totalne endoproteze ter obravnavo v specialistični ambulanti. Izpostavili smo različne pristope do operativnega polja, vrste endoprotez in možne zaplete po operaciji. Opredelili smo tudi pooperativno zgodnjo in pozno rehabilitacijo, ter pomen predoperativnega izobraževanja pacientov z endoprotezo kolka. Opisali smo raziskavo o uspešni uporabni tehniki rehabilitacije s pomočjo opazovanja akcij in motorične slike, ki jo uporabljamo že desetletja in prinaša zadovoljive rezultate, zlasti pri pacientih, ki so po operacijah imobilizirani. S proučitvijo literature in sintezo pridobljenih podatkov smo potrdili dve hipotezi in sicer, da se pacientom po totalni endoprotezi kolka, funkcionalni status izboljša, ter da je hitrost izboljšanja funkcionalnega statusa odvisna od vrste izbranega operativnega posega.
Ključne besede: Totalna kolčna endoproteza, pooperativna rehabilitacija, funkcionalni status, pooperativna fizioterapija.
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 401; Prenosov: 65
Celotno besedilo (501,20 KB) |
