Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Luka Kretič, 2021

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 550; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

62.
Normativne vrednosti ultrasonografskih spremenljivk za oceno funkcije trebušne prepone
Martina Gorenc, 2021

Opis: Uvod in namen: Ultrasonografija (US) se zaradi številnih prednosti uporablja tudi za oceno funkcije trebušne prepone (TP). Normativne vrednosti so ključnega pomena pri pravilnem vrednotenju rezultatov, zato je bil namen diplomske naloge pridobitev normativnih vrednosti izbranih US-spremenljivk za oceno funkcije TP in jih primerjati z že objavljenimi. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 80 preiskovancev (51.7 let ± 17.0; 20–78 let). Z US smo merili debelino TP pri funkcionalni rezidualni (FRPK) in totalni pljučni kapaciteti (TPK), izračunali koeficient zadebelitve TP (d), amplitudo gibanja TP pri sproščenem (SPdih) in globokem dihanju (GLdih) ter hitrost pri njuhu (kratek, sunkovit inspirij skozi nos). Normativne vrednosti smo primerjali z že objavljenimi. Rezultati: Spodnja meja normale za spremenljivko FRPK je znašala 1.1 mm, TPK 1.7 mm, d 0.3 mm, SPdih 8.0 mm, GLdih 28.0 mm in njuha 40.0 mm/s. Uporabnost: Normativne vrednosti so uporabne v kliničnem okolju pri diagnostiki bolnikov z živčno-mišičnimi, pljučnimi in internističnimi boleznimi ter na oddelku intenzivne medicine. Omejitve: Normativne vrednosti bi bile bolj zanesljive pri večjem vzorcu ljudi.
Ključne besede: trebušna prepona, ultrasonografija, normativne vrednosti
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 477; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

63.
Delo fizioterapevta z duševno motenimi
Renata Murn, 2021

Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 554; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (526,68 KB)

64.
VADBA ZA MOČ KOT FIZIOTERAPEVTSKA METODA ZA ZMANJŠANJE SARKOPENIJE PRI STAREJŠIH OSEBAH
Klemen Martinovič, 2021

Opis: Trend upada mišične sile se začne kmalu po 50. letu starosti in se pospeši po 70. letu starosti (Strojnik, 2011). Sarkopenijo lahko opredelimo kot sindrom, za katerega je značilna progresivna in splošna izguba mišične mase in moči s tveganjem za neugodne izide, kot so telesna okvara, slaba kakovost življenja in smrt (Santilli in sod., 2014). Mišična moč je trenutno najzanesljivejše merilo mišične funkcije, saj so zaradi tehnoloških omejitev drugi pristopi problematični kot primarni parametri za določanje sarkopenije (Cruz-Jentoft in sod., 2019). Dejavnikov tveganja za pojavitev sarkopenije je več. Eden glavnih dejavnikov pa je izguba tako počasnih kot hitrih motoričnih enot s pospešeno izgubo hitrih motoričnih enot. Poleg izgube hitrih motoričnih enot je prisotna tudi atrofija vlaken (predvsem hitrih vlaken tipa II). To povzroči izgubo mišične moči, ki jo potrebujemo za aktivnosti, kot so dvig s stola, hoja po stopnicah ali povrnitev drže po motnji ravnotežja (Lang in sod., 2010). Zato nas je v tej diplomski nalogi zanimalo, ali lahko z vadbo za moč pozitivno vplivamo na znake sarkopenije pri starejših osebah. V ta namen smo pregledali podatkovni bazi PubMed in PEDro. Po prebiranju strokovne literature smo izbrali 8 raziskav in metaanaliz. Pozitivne učinke vadbe za moč na mišično moč potrjuje 6 raziskav/metaanaliz, na telesne zmogljivosti 5 raziskav/metaanaliz in na mišično maso 2 metaanalizi. Povečanje mišične mase po obravnavah sta 2 metaanalizi zavrnili, zato glede tega nismo prišli do natančnih ugotovitev. Trdimo lahko, da ima vadba za moč pozitiven učinek na pridobitev mišične moči in izboljšanje telesne zmogljivosti pri starejših osebah s sarkopenijo. Zato jo priporočamo kot primerno, varno in učinkovito fizioterapevtsko metodo pri starejših osebah s sarkopenijo kot del preventivnega programa ali zdravljenja. Poudarjamo tudi, naj vadba poteka z večjimi bremeni (do 80 % 1RM), saj tako povečamo vpliv vadbe na izboljšanje mišične moči. Za morebitne učinke povečanja mišične mase pa priporočamo večje obsege vadbe. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi imeli dostop do vseh člankov s celotno vsebino. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih metaanaliz in raziskav s širšega jezikovnega področja.
Ključne besede: sarkopenija, vadba za moč, vpliv vadbe, starostne spremembe, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 632; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (585,09 KB)

65.
UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z LATERALNIM EPIKONDILITISOM
Miha Šart, 2021

Opis: Uvod in namen: Lateralni epikondilitis (LE) je eden najpogostejših vzrokov za pojav bolečine v lateralnem predelu komolca. Nastane zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ekstenzorjev zapestja in prstov, navadno ob ekscentrični obremenitvi. Poznamo konservativno in operativno zdravljenje. Eden izmed najpomembnejših konservativnih pristopov zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo LE niso določene, zato je namen diplomskega dela pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik ter predstavitev priporočila za konservativno obravnavo. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature. To smo pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed in PEDro. Rezultati: V raziskavo smo vključili 17 člankov. Ugotovili smo, da zanesljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z LE ni. Uporabnost: Rezultati so uporabni v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacientov z LE. Omejitve: Raziskave so nizke kakovosti zaradi majhnega števila preiskovancev in kratkoročnih meritev.
Ključne besede: Lateralni epikondilitis, Teniški komolec, Fizioterapija
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 620; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (704,28 KB)

66.
Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepa
Ana Ponebšek, 2021

Opis: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Ključne besede: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 580; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (714,20 KB)

67.
Postrehabilitacijski program nogometaša po lateralnem zvinu gležnja
Luka Torić, 2021

Opis: Uvod in namen: Zvin gleznja je ena izmed najpogostejsih poskodb v nogometu. Pri zvinu se najveckrat poskodujejo lateralni ligamenti, predvsem anteriorni tibiofibularni ligament. Dejavnikov tveganja za zvin je veliko, med pomembnejsimi so misicno neravnovesje, slaba gibljivost gleznja ter predhodni zvin gleznja. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splosnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Kot vkljucitvena merila smo upostevali literaturo, ki ustreza temi diplomske naloge, raziskave, ki so vkljucevale izvajanje preventivnih vaj za zmanjsevanje moznosti ponovne poskodbe, in obravnave sportnikov po zvinu gleznja. Rezultati: V pregledu literature je bilo vkljucenih 10 raziskav, ki so proucevale ucinkovitost vaj za preprecevanje zvina gleznja. Rezultati so pokazali, da izvajanje preventivnih vaj v fazi rehabilitacije zmanjsuje moznost ponovne poškodbe gleznja. Uporabnost: Prikaz ucinkovitosti izvajanj preventivnih vaj na zmanjsanju moznosti ponovne poskodbe. Omejitve: Izkljucili smo vsebine, ki se ne navezujejo na rehabilitacijo sportnika, clanke, starejse od 20 let, raziskave s premajhnim stevilom preiskovancev in nekoncane raziskave.
Ključne besede: fizioterapija, preventiva, rehabilitacija sportnika, zvin gleznja.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 515; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (497,78 KB)

68.
POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEM
Manca Urana, 2021

Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 425; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

69.
Uporaba transkranialne magnetne stimulacije pri rehabilitaciji bolnikov z ishemično možgansko kapjo
Saša Kač, 2021

Opis: Možganska kap je glavni vzrok invalidnosti. Gre za dolgotrajno nevrološko prizadetost pri odraslih, do katere prihaja pri do 76 % bolnikih z akutno možgansko kapjo. Sama rehabilitacija je zelo zahteven in dolgotrajen proces, brez katere ne bi mogli pacientu omogočiti boljšega in daljšega življenja z manjšo prizadetostjo. Kot obetavno orodje za klinično rehabilitacijo pacientov po možganski kapi se pojavi nova neinvazivna stimulacija možganov – transkranialna magnetna stimulacija (TMS). Gre za varno metodo z redkimi in blagimi stranskimi učinki, ki jo lahko kombiniramo z drugimi metodami. Ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija (rTMS) je sposobna neposrednega manipuliranja kortikalne možganske aktivnosti. V zadnjih nekaj letih jo uvrščamo, kot novo potencialno metodo za zdravljenje motoričnih funkcij, govora, požiranja in motenj pozornosti. Rezultati raziskav dokazujejo, da prihaja do pozitivnih učinkov z izboljšanjem motoričnih funkcij na hemiplegični strani, afazije, disfagije in ročnih spretnostih. Ostaja še veliko odprtih vprašanj, na katere je potrebno v prihodnjih raziskavah odgovoriti.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, transkranialna magnetna stimulacija, neinvazivna stimulacija možganov, repetitivna transkranialna magnetna stimulacija.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 538; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

70.
Fizioterapevtska obravnava na domu starejše osebe
Nika Ceme, 2021

Opis: Fizioterapevtska obravnava na domu (v nadaljevanju FO) zagotavlja kontinuiteto in celovito oskrbo posameznika in je namenjena gibalno in težje oviranim posameznikom, to so najpogosteje starejše osebe, katerih delež se iz leta v leto povečuje. Dokazano je, da je to starostna skupina z največ zdravstvenih težav, mnogi od njih imajo lahko tudi po več kroničnih bolezni hkrati. Prednosti FO na domu je ta, da rehabilitacija poteka v poznanem okolju, ob prisotnosti svojcev in kjer je stopnja funkcioniranja najvišja. Zaradi oblike dela je obravnava bolj individualna in prilagojena vsakemu posamezniku posebej. Namen diplomskega dela je prikazati problematiko staranja, s katero se srečuje cel svet in podrobno predstaviti eno izmed rešitev za rehabilitacijo starejših oseb. Prikazati prednosti FO na domu, raziskati njeno razširjenost v Sloveniji in po svetu ter dokazati pomembnost vključevanja svojcev v obravnavo. Z rezultati našega anketnega vprašalnika, intervjuja in ostalih kliničnih študij smo prišli do zaključka, da je FO na domu učinkovita metoda dela pri rehabilitaciji starejših oseb. V naši raziskavi smo dokazali, da se z FO na domu zviša samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih in izboljša funkcionalnost gibanja in hoje starejše osebe. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali stopnjo zadovoljstva starejših oseb, ki je bila v našem primeru zelo visoka. Dokazali smo tudi pomembnost v edukaciji svojcev in njihovo vključevanja v samo obravnavo.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava na domu, starejša oseba, fizična aktivnost starejših oseb, problematika staranja
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh