71. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKEKarmen Novak Hren, 2022 Opis: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Ključne besede: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (945,90 KB) |
72. Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demencoNika Konečnik, 2022 Opis: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z
Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 863; Prenosov: 90
Celotno besedilo (472,83 KB) |
73. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov z amiotrofično lateralno sklerozoTina Vintar, 2022 Opis: Uvod in namen: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona, ki prizadene tako spodnji kot zgornji motorični nevron. Obravnava pacientovz ALS je kompleksna, multidisciplinarni tim pa lahko s simptomatskim zdravljenjem pozitivno vpliva na kakovost in podaljšanje življenja pacientov. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z ALS. Poudariti želimo pomembno vlogo fizioterapije za izboljšanje pacientove samostojnosti in izkoriščanje polnega potenciala kljub kronični in hitro napredujoči bolezni. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapije pri pacientih z ALS je zajemal podatkovne baze Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cochrane library ter PEDro. Vključena literatura je obsegala obdobje objav med leti 2010 in 2021. Rezultati: Na podlagi 19 vključenih študij smo ugotovili, da nekatere tehnike kinezioterapije, respiratorne fizioterapije in protibolečinske terapije kažejo pozitiven vpliv na izboljšanje funkcije, zmanjšanje respiratorne disfunkcije, povečanje pacientove samostojnosti, izboljšanje kakovosti življenja in podaljšanje življenjske dobe pacientov z ALS. Uporabnost: Predstavitev nabora učinkovitih fizioterapevtskih metod in tehnik, primernih za obravnavo pacientov z ALS. Omejitve: Omejitvene dejavnike pripisujemo nenatančnemu in neenotnemu definiranju uporabljenih protokolov, majhnemu številu preiskovancev v študijah in njihovemu osipu.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapija, vadba, respiratorna terapija, bolečina.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 139
Celotno besedilo (965,64 KB) |
74. Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacientiAnel Sedić, 2022 Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 1025; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,02 MB) |
75. UČINKOVITOST METOD ZA ODPRAVLJANJE SIMPTOMOV ZAPOZNELE MIŠIČNE BOLEČINEMatevž Mazgon, 2022 Opis: Uvod in namen: Zapoznela mišična bolečina (ZMB) se najpogosteje pojavi 12 do 24 ur po visokointenzivni vadbi. Simptomi svoj vrhunec navadno dosežejo v 24 do 72 urah. Klinično se ZMB kaže kot pekoča bolečina v mišicah, občutljivost na pritisk, poslabšanje bolečine ob pasivnem raztegu ali aktivni mišični kontrakciji, lokalni edem, povišana temperatura, togost in zmanjšan obseg gibljivosti ter mišične moči. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti metod preprečevanja in odpravljanja simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature. Pri iskanju smo uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Vključitveni kriteriji so zajemali študije v angleškem jeziku, objavljene po letu 1985, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Izključitveni kriterij je bila velikost vzorca, manjša od 10 preiskovancev. Rezultati: V analizo literature smo vključili 22 študij. Za najučinkovitejšo metodo zmanjševanja oziroma preprečevanja simptomov ZMB se je izkazala metoda postopnega povečevanja obremenitve in intenzivnosti vadbe (ang. RBE). Uporabnost: Uporaba metode RBE je učinkovito sredstvo preventive pred pojavom simptomov ZMB. Omejitve: Večina študij ima majhno število preiskovancev in kratkoročno proučevanje, zato je metodološka kakovost večine študij slaba.
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, učinkovitost metod, preventiva, zdravljenje
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,46 MB) |
76. POMEN PREHRANE PRI NEVROGENEZI V HIPOKAMPUSUŠpela Zimic, 2022 Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil opisati anatomijo in funkcijo živčnega sistema, predvsem možganov in področja, odgovornega za kognicijo in spomin, torej hipokampusa. Opisali smo proces nevrogeneze, ki poteka v hipokampusu, kot ključne za nevronsko plastičnost. Opredelili smo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter makrohranil in mikrohranil za spodbujanje omenjenih procesov. Razložili smo smernice nove prehranske piramide in zdravega krožnika. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi znanstvenih in strokovnih člankov preučiti pomen prehrane za hipokampalno nevrogenezo ter vpliv fizične aktivnosti pri tem. Ključne besede in besedne zveze, vključene v pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku, ki smo jih uporabili pri iskanju, so bile: brain (možgani), hippocampus (hipokampus), neurogenesis (nevrogeneza), nutrition (prehrana) in physical exercise (fizična aktivnost). Vključitvena merila so obsegala raziskave zadnjih desetih let, študije so bile izvedene večinoma na živalih.
Z izsledki raziskav smo hipotezo, v kateri smo predpostavili, da prehrana vpliva na nevrogenezo v hipokampusu, potrdili. Mnogo študij je namreč dokazalo, da ima prehrana pomembno vlogo za zdrav psihofizični razvoj, ki se začne s spočetjem, ter da intrauterino pomanjkanje določenih mikrohranil pri nosečnici lahko močno vpliva na zmanjšan nevrološki razvoj in procese nevrogeneze ter s tem povezane zmanjšane kognitivne funkcije pri otroku. Nasprotno pa uživanje določenih mikrohranil, vitaminov in drugih elementov prehrane, ki smo jih predhodno navedli, poveča hipokampalno nevrogenezo ter morebiti zmanjša s starostjo povezan kognitivni upad.
Ključne besede: možgani, hipokampus, nevrogeneza, prehrana, telesna dejavnost.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 66
Celotno besedilo (978,78 KB) |
77. |
78. Fizioterapevtska obravnava pacientov z akutnim in kroničnim zvinom gležnjaSaša Maučec, 2022 Opis: Zvin gležnja (ZG) je ena pogostejših poškodb lokomotornega sistema, ki lahko prizadene tako splošno kot športno populacijo. Pri ZG obstaja velika stopnja tveganja za ponovitev poškodbe, neustrezna rehabilitacija pa lahko vodi v kronični ZG ali kronično nestabilnost gležnja (KNG).
Za postavitev diagnoze sta potrebna anamneza in klinični pregled, potrdimo pa jo s pomočjo slikovne diagnostike. Pri kliničnem pregledu opazujemo posameznikov vzorec hoje, telesne asimetrije, prisotnost otekline in hematoma ter morebitne deformacije. Ocenimo aktivno in pasivno gibljivost sklepa, testiranja mišične moči pa v akutni fazi ne izvajamo. Z namenom izključitve morebitnega zloma v klinični pregled vključimo vprašalnik Ottawa. Pri fizioterapevtski obravnavi ZG se v akutni fazi osredotočimo na zmanjšanje bolečine in otekline, izboljšanje obsega gibljivosti ter ohranjanje mišične moči in funkcije. V kronični fazi pa je glavni cilj rehabilitacije izboljšanje obsega gibljivosti in funkcije sklepa ter zmanjšanje nestabilnosti. V prvi vrsti se odločamo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje zgodnjo mobilizacijo, nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in izvajanje fizioterapije. Operativno zdravljenje je indicirano ob kontinuiranih simptomih in hudi nestabilnosti gležnja.
Zaradi heterogenih smernic za fizioterapevtsko obravnavo ZG smo se odločili raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik. Ugotovili smo, da nimamo visokokakovostnih študij, ki bi natančno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi ZG. V klinični praksi se še vedno uporabljajo metode in tehnike, ki niso znanstveno podprte, med katere spadajo imobilizacija, laserska terapija, ultrazvok in električna stimulacija. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje ZG kinezioterapija, uporaba zunanje opore, manualna terapija in metoda RICE, kot podporna metoda ostalim. Pri zdravljenju kroničnih ZG pa sta to kinezioterapija in manualna terapija. Glavni namen diplomske naloge je predstavitev kakovostnih smernic za fizioterapevtsko obravnavo pacientov z akutnim in kroničnim ZG.
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, kronični zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapija.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 1088; Prenosov: 156
Celotno besedilo (894,22 KB) |
79. Vpliv mišične jakosti stabilizatorjev trupa na športno zmogljivostDino Erceg, 2022 Opis: Uvod in namen: Stabilizatorji trupa naj bi predstavljali pomemben člen v verigi učinkovitega prenašanja sil med obremenitvijo in s tem vplivali na atletsko zmogljivost in preprečevanje poškodb. Namen diplomske naloge je bil pregled strokovne literature in na podlagi rezultatov natančneje določiti vpliv jakosti stabilizatorjev trupa na atletsko zmogljivost. Metode: Uporabili smo sistematični pregled literature o vplivu jakosti stabilizatorjev trupa na atletsko zmogljivost. Literaturo smo iskali v podatkovih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in Cochraine Library. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končno analizo vključili 18 študij. Rezultati kažejo povezavo med šibkostjo stabilizatorjev trupa in številom poškodb, jasnih dokazov o vplivu na športno zmogljivost ni. Uporabnost: Tako jakost kot vzdržljivost stabilizatorjev trupa lahko vplivata na preprečevanje nastanka poškodb. Športu prilagojen trening stabilizatorjev trupa bi lahko imel pozitiven vpliv na atletsko zmogljivost. Omejitve: Nedorečenost pravilnega izrazoslovja, pomanjkanje osnovnih definicij ter različni pristopi testiranja onemogočajo poenotenje rezultatov in jasne zaključke.
Ključne besede: Mišice trupa, mišična jakost, atletska zmogljivost, preventiva
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 50
Celotno besedilo (616,69 KB) |
80. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022 Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 131
Celotno besedilo (311,18 KB) |
