Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti, navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Keywords: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 726; Downloads: 81
Fulltext (1,45 MB)

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja.
Keywords: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 811; Downloads: 60
Fulltext (1,07 MB)

Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 800; Downloads: 104
Fulltext (1,50 MB)

Abstract: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Keywords: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Published: 27.07.2021; Views: 952; Downloads: 100
Fulltext (1,07 MB)

Abstract: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike, Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Published: 27.07.2021; Views: 883; Downloads: 52
Fulltext (724,18 KB)