291. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014Robi Brglez, 2015 Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta. Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 723; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,45 MB) |
292. Evropska identiteta v času krizeIngrid Uhernik, 2013 Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z
vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske
identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in
oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj,
delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni
več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov
in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med
članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska
identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije.
V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji
na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete
predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj
skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do
pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je
moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno
poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se
zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo
katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati
zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge
značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1198; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,13 MB) |
293. Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobjuRobert Mihelič, 2017 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost
življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko
okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom
za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so
starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega
dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo
nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi
tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za
porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših
občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne
gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in
kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo
opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter
podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo
raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja
obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja. Ključne besede: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 60 Celotno besedilo (1,07 MB) |
294. Družinska vloga zaposlenih ženskPetra Polanc, 2014 Opis: Zaposlena ženska je danes nekaj povsem običajnega. Poleg tega je samoumevno, da je ženska
partnerka in mati. Pogosto pa pozabimo, da je ženska oboje skupaj, torej zaposlena oseba s
plačano službo ter pomemben družinski član. Naloga se tako osredotoča na družinsko vlogo
zaposlenih žensk v občini Kanal ob Soči. Največjo težavo družinskega življenja žensk
predstavlja prav usklajevanje plačanega dela in družinskega življenja. Danes so časi še
posebej neugodni, saj je plačano delo težko dobiti, nato pa ga je težko obdržati in uskladiti z
družinskimi obveznostmi. Težava žensk pri usklajevanju obojega se je pojavila, ko so ženske
množično začele vstopati na trg delovne sile in se tudi veliko bolj izobraževati kot nekoč.
Problem se je stopnjeval do te točke, da danes ženske zaradi delovne negotovosti prelagajo
materinstvo na kasnejše obdobje. Plačano delo žensk torej pomembno vpliva na kasnejšo
odločitev za družino. V zadnjih letih je občutiti pomoč partnerjev, ki postaja iz leta v leto
vidnejša. Tu se je pokazal velik napredek, pojavilo se je t. i. »novo očetovstvo«, ki je veliko
prispevalo k usklajevanju plačanega dela in družinskega življenja žensk. Teoretični del
magistrske naloge, v katerem smo orisali nekaj ustreznih pojmov za obravnavano temo, smo v
empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji dvanajstih zaposlenih žensk iz občine
Kanal ob Soči. Ugotavljali smo, kako zaposlene ženske v obravnavani občini usklajujejo
plačano delo in družinske obveznosti, komu so razdeljene obveznosti v okviru družine ter ali
se zaposlene ženske čutijo prikrajšane za svoje poklicne ambicije zaradi družinskega
življenja. Rezultati empirične raziskave so potrdili rezultate oz. videnje teoretikov, da so
ženske danes še vedno bolj obremenjene kot moški, vendar imajo vedno večjo pomoč svojih
partnerjev pri lažjih nerutinskih opravilih. Ključne besede: zaposlena ženska, družinsko življenje, novo očetovstvo, vloga ženske, usklajevanje plačanega dela in družinsko življenje, strukturiran intervju Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1088; Prenosov: 69 Celotno besedilo (1,71 MB) |
295. Bob Dylan in popularna kulturaPatricija Jereb, 2018 Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 104 Celotno besedilo (1,50 MB) |
296. Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojniNinoslav Goleš, 2014 Opis: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča
migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače.
Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih
in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času
izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo
ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni
vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri
pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del
ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes
govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen
migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan
»gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo
migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve.
Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v
Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ključne besede: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 80 Celotno besedilo (867,05 KB) |
297. Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjihNina Lukman, 2012 Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor
jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja
teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire
medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu,
Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske
nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki
temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske
poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri
odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ
nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na
omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo
različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje.
Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko
kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti. Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 100 Celotno besedilo (1,07 MB) |
298. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 889; Prenosov: 60 Celotno besedilo (1,17 MB) |
299. Razvoj zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, s poudarkom na izobraževanju in usposabljanjuNataša Koprivec, 2015 Opis: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike,
Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča
enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi
bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja
izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se
sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja
izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v
organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje
izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja
itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju
Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere
glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske
kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na
področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno
stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter
ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske
kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z
raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne
nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh. Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 52 Celotno besedilo (724,18 KB) |
300. Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki SlovenijiNadja Pahor Bizjak, 2012 Opis: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v
zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol.
Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost
posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa
organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja,
obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v
vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo
spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi.
V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so
zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o
poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja.
Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v
empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske
kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol.
Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v
Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena
prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni
kulturi.
Ključne besede: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 57 Celotno besedilo (2,05 MB) |