Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 337
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanja
Urška Petak, 2022

Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (734,61 KB)

2.
Čustvena regulacija in kakovost partnerskega odnosa
Jaka Kovačič, 2022

Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa. Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije. Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami
Ajda Čampa, 2022

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami. V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

4.
Pozitivni in negativni vplivi dela od doma na počutje zaposlenih v farmacevtskem podjetju v času epidemije Covid-19
Maja Cesar Grilc, 2022

Opis: Epidemija Covid-19 je v naša življenja, poleg številnih sprememb, prinesla tudi novodobno obliko dela - delo od doma. Številni zaposleni po celem svetu so se, z namenom zajezitve virusa in ohranjanju zdravja, nenadoma selili v domače pisarne. Z raziskovalno nalogo smo preučili pozitivne in negativne vidike takšnega načina dela na zaposlene v farmacevtskem podjetju. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo raziskali kako delo od doma vpliva na produktivnost in učinkovitost zaposlenih, na odnose znotraj oddelka ter poglobili znanje o vplivu takšega dela na psihofizično zdravje zaposlenih. Delo od doma, glede na dobljene podatke, predstavlja obliko dela, ki zaposlenemu omogoča, da se bolje prilagodi delu ter lastnim obveznostim, saj omogoča samostojno razporejanje delovnika. Takšna oblika zaposlitve ima poleg pozitivnih učinkov na okolje tudi številne pozitivne učinke na zaposlene. Zaposlenim omogoča fleksibilnost, možnost opravljanja dela v manj stresnem, domačem okolju, povečuje produktivnost in dobro počutje zaposlenih. Po drugi strani pa prinaša tudi kar nekaj negativnih vplivov med katerimi so v ospredju zmanjšana motivacija zaposlenih, ohlajanje odnosov na oddelku, preobremenjenost, slabša storilnost, zmanjšana učinkovitost, slabša komunikacija in povečan obseg dela zaposlenih. Raziskava je pokazala, da se tako negativni in pozitivni vplivi med seboj prepletajo, zato je izrednega pomena, da vsem zaposlenim, ki svoje delo opravljajo od doma, omogočimo, da si samostojno izberejo ali bodo delali od doma, v pisarni ali pa bodo izbrali kombiniran delovnik, ki omogoča izkoriščanje pozitivnih vplivov in zmanjšuje negativne vplive dela od doma. S tem jim pokažemo zaupanje in jim omogočimo izbiro, ki njim predstavlja idealni delovnik in jim omogoča, da, kar se da najbolje, izkoristijo svoje sposobnosti.
Ključne besede: delo od doma, Covid-19, učinkovitost, produktivnost, počutje zaposlenih, odnosi v ekipi, kombiniran delovnik, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 28; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Čuječnost kot orodje za blažitev anksioznih motenj
Majda Blažič, 2022

Opis: Anksiozne motnje so poleg depresije v razvitem svetu najpogostejše motnje. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, še narašča. Uporaba čuječnosti se je izkazala za učinkovito orodje pri blažitvi anksioznih motenj. Obstaja veliko različnih pristopov za učenje čuječnosti. V slovenskem prostoru se čuječnost izvaja v slopu kognitivno vedenjske terapije, ki jo imenujemo kognitivno vedenjska terapija, temelječa na čuječnosti. Med poznanimi pristopi učenja čuječnosti je osemtedenski tečaj čuječnosti, ki temelji na soočanju s stresom, tesnobo in bolečino (MBSR). V diplomski nalogi se sprašujemo, ali je uporaba čuječnosti učinkovita za blaženje anksioznih motenj. Osredotočili se bomo na notranje psihično stanje posameznika (anksiozne motnje) in na obvladovanje življenja ter soočanja z različnimi situacijami (čuječnost). Raziskavo smo izvedli na vzorcu petih oseb ženskega spola, ki so zbolele za anksiozno motnjo. Vse udeleženke raziskave so obiskovale kognitivno vedenjsko svetovanje, kjer so se naučile tehnik čuječnosti. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s pomočjo izvedenih intervjujev skušali oceniti uporabo čuječnosti kot orodje za blažitev anksioznih motenj. Pet udeleženk smo spraševali o soočanju in obvladovanju anksiozne motnje pred uporabo čuječnosti, doživljanju prvega stika s čuječnostjo, soočanjem s samostojnim delom, ki ga zahteva čuječnost, pojavljanje anksioznih epizod ob uporabi čuječnosti in kako se je spremenil njihov svet kakovosti z uporabo čuječnosti. Udeleženkam je s pomočjo čuječnosti uspelo ublažiti simptome anksioznih motenj. S samo izvedbo vaj čuječnosti so imele v začetku nekaj težav, ki pa so jih z redno vadbo odpravile. Epizode anksioznih motenj se z uporabo čuječnosti zmanjšajo, ko se pojavijo, jih znajo hitreje obvladati. Spremeni se tudi njihov svet kakovosti, kot so povedale udeleženke, se je njihova kakovost življenja drastično spremenila. Ugotavljamo, da je uporaba čuječnosti blagodejno učinkovala na duševno zdravje udeleženk in posledično na njihovo kakovost življenja.
Ključne besede: čuječnost, anksiozne motnje, praksa čuječnosti, zdravljenje, nezavedni um, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 33; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primera
Anita Pertoci, 2022

Opis: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov. Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti. V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa.
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (696,55 KB)

7.
Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe
Melani Ploj, 2022

Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 48; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (930,44 KB)

8.
Prenos zgodovinskega spomina o vplivu begunstva in begunskih taborišč na civilno prebivalstvo med in po soški fronti
Karin Premrl, 2022

Opis: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti. Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Ključne besede: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (670,12 KB)

9.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica
Alja Žibret Božič, 2022

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 68; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom
Romana Zupan, 2022

Opis: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Ključne besede: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 68; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh