Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 33
Celotno besedilo (734,61 KB)

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami. V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 18
Celotno besedilo (938,32 KB)

Opis: Anksiozne motnje so poleg depresije v razvitem svetu najpogostejše motnje. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, še narašča. Uporaba čuječnosti se je izkazala za učinkovito orodje pri blažitvi anksioznih motenj. Obstaja veliko različnih pristopov za učenje čuječnosti. V slovenskem prostoru se čuječnost izvaja v slopu kognitivno vedenjske terapije, ki jo imenujemo kognitivno vedenjska terapija, temelječa na čuječnosti. Med poznanimi pristopi učenja čuječnosti je osemtedenski tečaj čuječnosti, ki temelji na soočanju s stresom, tesnobo in bolečino (MBSR). V diplomski nalogi se sprašujemo, ali je uporaba čuječnosti učinkovita za blaženje anksioznih motenj. Osredotočili se bomo na notranje psihično stanje posameznika (anksiozne motnje) in na obvladovanje življenja ter soočanja z različnimi situacijami (čuječnost). Raziskavo smo izvedli na vzorcu petih oseb ženskega spola, ki so zbolele za anksiozno motnjo. Vse udeleženke raziskave so obiskovale kognitivno vedenjsko svetovanje, kjer so se naučile tehnik čuječnosti. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s pomočjo izvedenih intervjujev skušali oceniti uporabo čuječnosti kot orodje za blažitev anksioznih motenj. Pet udeleženk smo spraševali o soočanju in obvladovanju anksiozne motnje pred uporabo čuječnosti, doživljanju prvega stika s čuječnostjo, soočanjem s samostojnim delom, ki ga zahteva čuječnost, pojavljanje anksioznih epizod ob uporabi čuječnosti in kako se je spremenil njihov svet kakovosti z uporabo čuječnosti. Udeleženkam je s pomočjo čuječnosti uspelo ublažiti simptome anksioznih motenj. S samo izvedbo vaj čuječnosti so imele v začetku nekaj težav, ki pa so jih z redno vadbo odpravile. Epizode anksioznih motenj se z uporabo čuječnosti zmanjšajo, ko se pojavijo, jih znajo hitreje obvladati. Spremeni se tudi njihov svet kakovosti, kot so povedale udeleženke, se je njihova kakovost življenja drastično spremenila. Ugotavljamo, da je uporaba čuječnosti blagodejno učinkovala na duševno zdravje udeleženk in posledično na njihovo kakovost življenja.
Ključne besede: čuječnost, anksiozne motnje, praksa čuječnosti, zdravljenje, nezavedni um, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 18
Celotno besedilo (930,44 KB)

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,43 MB)