Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih
Katja Godnič, 2013

Opis: Podjetje brez zaposlenih je mrtvo. Podjetje brez zadovoljnih zaposlenih ne funkcionira, kot bi moralo. Iz navedenega dejstva izhaja naše področje raziskovanje te naloge. V delu smo obravnavali dimenzije zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, ter kako zaposleni občutijo svoje zadovoljstvo in organizacijsko klimo v podjetju X. Ker so nas zanimale razširitev znanja s področja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, povezanost med navedenimi dejavniki ter osvetlitev preučevanega področja še na praktičnem primeru, smo nalogo razdelili na več delov. Najprej smo v nalogi teoretično osvetlili ključne pojme pri obravnavanju organizacijske klime in značilne lastnosti, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih ter organizacijsko klimo. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako dimenzije (medosebni odnosi, komunikacije med zaposlenimi, vodenje, delovne razmere) vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko klimo v podjetju X. V ta namen smo uporabili strukturiran intervju, ki smo ga izpeljali s sedmimi zaposlenimi v podjetju X. Teoretične razlage se z našimi ugotovitvami strinjajo in dopolnjujejo, namreč rezultati so pokazali,, da so v podjetju X medosebni odnosi, komuniciranje med zaposlenimi in delovne razmere najpomembnejši dejavniki zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, zaposleni pa dajo tem elementom največji poudarek za svoje zadovoljstvo in posledično organizacijsko klimo. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da so zaposleni v podjetju X zadovoljni, organizacijska klima v podjetju X pa je ugodna in zaželena.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

62.
Evolucija pokojninskega zavarovanja na slovenskih tleh
Katarina Žohar, 2016

Opis: Slovenija se tako kot večina drugih evropskih držav že nekaj časa ukvarja z vse večjim problemom staranja prebivalstva. Demografske spremembe so eden glavnih vzrokov, ki kličejo k vse večjemu sprejemanju izzivov medgeneracijskega sodelovanja. Evropski parlament je leto 2012 poimenoval kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zdi se, da je bil prav zaradi tega konec leta 2012 sprejet tudi zadnji veljavni zakon pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ-2). Z njegovim sprejetjem in uveljavitvijo pa se v resnici nadaljuje pokojninska reforma, ki je začela potekati že s prejšnjim zakonom, sprejetim konec leta 1999 (ZPIZ-1). Tako se v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja že 15 let uzakonjajo korenite spremembe; posega se v temeljne gradnike obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati oblikuje mreža obveznih in prostovoljnih dodatnih zavarovanj z upoštevanjem priporočene kombinacije javnega in zasebnega pokojninskega zavarovanja, vse z namenom preprečiti finančni zlom obstoječega pokojninskega sistema. Diplomska naloga ob opisu zgodovine slovenskega pokojninskega zavarovanja spremlja oblikovanje in razvoj pravne ureditve pokojninskega sistema v samostojni državi Sloveniji z vsemi njenimi popravki oziroma reformami. Hkrati predvideva prihodnji razplet prilagoditev, ki bodo morale odgovoriti spremenjenim ekonomskim in socialnopolitičnim okoliščinam in ki naj bi se obrestovale v nadaljevanju solidarnosti in sodelovanja med generacijami. Spremembe niso nujne samo v zakonodaji, ampak tudi v miselnosti vseh nas.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, pokojninska doba, pokojnine, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 1
.docx Celotno besedilo (242,34 KB)

63.
Razmerja moči znotraj slovenske politične elite
Karmen Potočar, 2016

Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture, politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi v političnem in ekonomskem sistemu. S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (804,95 KB)

64.
So slabe novice dobre novice?
Karin Podgornik, 2017

Opis: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno usmerjene novice. Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe, vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni smeri. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije, novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen, kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Ključne besede: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

65.
Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obrambo
Kaja Peras, 2018

Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika, civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga, ki so jo imeli slovenski lovci. Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še danes krovna organizacija na področju lovstva. Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004. Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot društva. V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice, Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva. Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih vojakov.
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

66.
Uporaba lokalno pridelane hrane v vrtcih
Kaja Andrejašič, 2015

Opis: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok, saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno, uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj. Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano, kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi. Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem gospodinjstvu.
Ključne besede: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

67.
Odnos mladih do prostovoljstva
Jasna Urbanija De Maiti, 2015

Opis: V diplomski nalogi sem poskušala raziskati prostovoljno delo mladih ter odnos in razumevanje njihovega delovanja na tem področju. V teoretičnem delu sem ugotavljala urejenost prostovoljstva in izobraževanja v nacionalni zakonodaji in na področju Evropske unije in predstavila prednosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. V empiričnem delu pa sem na osnovi opravljenih intervjujev in analize odgovorov petih izbranih prostovoljcev ugotavljala njihove osebne motive, pričakovanja in opredelitve do prostovoljnega dela. Za pridobivanje podatkov sem uporabila strukturirani intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuji so bili opravljeni individualno s petimi prostovoljci. Dva izmed intervjuvanih prostovoljcev še naprej aktivno sodelujeta v Centru za uporabnike prepovedanih drog. Kasneje sem opravila intervju s prostovoljko, ki je z delom v prostovoljstvu začasno prenehala, in še z dvema naključnima prostovoljcema. Prostovoljno delo predstavlja mladim novo obliko pomoči, pridobivanja izkušenj na različnih področjih delovanja, potrjevanja osebnih vrednot in posledično tudi izboljšanje možnosti za kasnejšo zaposlitev. Kljub prizadevanju Evropske komisije za razvoj prostovoljnega dela na državnih, regionalnih in lokalnih ravneh za pomoč mladim pri uveljavljanju pridobljenega formalnega znanja in lažjega iskanja prve zaposlitve pa ostaja ta problem še naprej nerešen.
Ključne besede: prostovoljno delo, mladi, izkušnje, zaposlitev, izobraževanje, tujina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (893,17 KB)

68.
Prehranjevalne navade mladostnikov
Jasna Ambrožič, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

69.
Motivacija študentov za študentsko delo
Jasmina Sulič, 2013

Opis: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije, subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela, pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj, oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Ključne besede: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

70.
Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti
Iza Jančar Piskernik, 2017

Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o zgodovini Romov in o njihovi tradiciji. Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017– 2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno, čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske skupnosti.
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh