Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVU
Marina Šercer, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem, biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost, poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke tehnologije in doktorico medicine. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega osebja pretežko nalogo. Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Ključne besede: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEM
Tina Sgerm, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem. Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji. Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva. Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

3.
BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVU
Renato Hudak, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature. Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer se pojavljajo bolnišnične okužbe. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno delo z bolniki in svojci. Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za preprečevanje prenosa.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
ETIČNE DILEME PRI RAZREŠEVANJU NASILJA NAD ČLANI NEGOVALNEGA TIMA
Robert Bruner, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom. Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Zdravstvena nega pacienta s traheostomo
Lara Štrus, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Traheostoma je dihalna stoma, ki je narejena kirurško kot odprtina v vratu in vodi direktno v sapnik. Vstavljena trahealna kanila zagotavlja, da je operativna odprtina prosta, pri čemer je pacientu omogočeno dihanje. Traheotomija je lahko začasna ali trajna vzpostavitev dihalne poti, izvede pa se lahko načrtovano ali urgentno. V obeh primerih ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mora pacienta ustrezno psihično in fizično pripraviti na poseg. Skozi celotno obravnavo moramo biti do pacienta profesionalni, empatični, strokovni, ga obravnavati individualno in holistično. V oporo moramo biti tudi svojcem, ki jim tako kot pacientu nudimo psihično podporo, jih informiramo, educiramo, poučimo in naučimo o ustrezni oskrbi in negi traheostome. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta s traheostomo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, Medline, Chinal in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto in pol delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da poznajo možne zaplete pri pacientu s traheostomo, možne indikacije za izvedbo elektivne in urgentne traheostome, prav tako pa poznajo pomen inhalacij pri pacientu s traheostomo. Poznajo tudi potek in način izvedbe intervencije aspiracije pri pacientu s traheostomo. Razprava: Intervjuvanci imajo ustrezno znanje za kakovostno obravnavo pacienta s traheostomo, obenem pa poznajo tudi možne zaplete, ki se lahko pri tem pojavijo. Hkrati pa moramo izpostaviti, da njihovo znanje ni popolno, zato ugotavljamo, da morajo svoje znanje ustrezno obnavljati.
Ključne besede: traheostoma, pacient, dihala, trahealna kanila, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Vloga vodje in njen vpliv na kakovost dela v timu zdravstvene nege
Suzana Lakić, 2024, magistrsko delo

Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente. Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si. Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
Primerjalna analiza odškodninske odgovornosti za medicinske napake
Katja Jeršin, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zaradi težav pri ugotavljanju medicinske napake in vzročne zveze med medicinsko napako in škodo po splošnih predpisih so sodni postopki za uveljavljanje odškodnine zapleteni, dolgotrajni in povezani z znatnimi stroški za oškodovanega pacienta. Metode: Magistrsko delo analizira in primerja v Sloveniji veljavno splošno ureditev odgovornosti,, ki se uporablja tudi za škodo, povzročeno z medicinskimi napakami, in posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju, ki so jih uvedle Danska, Francija, Finska, Norveška, Nova Zelandija in Švedska, pa tudi zakonski predlog za uvedbo takšne sheme v Sloveniji. Zaradi pogostih sprememb pravnih predpisov smo uporabljali predvsem ažurirana oziroma prečiščena besedila primarnih pravnih virov v izvirniku ali prevodu. Rezultati: Posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju zagotavljajo odškodnino za izogibno škodo na podlagi merila skrbnosti izkušenega strokovnjaka in še za taksativno določene primere škod, povezanih z zdravljenjem. Odškodnina je zaradi finančne vzdržnosti sistema omejena, postopek pred specializiranimi organi je krajši in cenejši v primerjavi s sodnim. Razprava: Predlagani slovenski zakon o nekrivdni odgovornosti države v primeru zdravljenja povzema v glavnem rešitve, ki so skupne več ureditvam nekrivdne odgovornosti v zdravstvu v drugih državah. Pri uvajanju posebnih odškodninskih shem za področje zdravstva pa je treba upoštevati tudi gospodarsko razvitost države, raven izdatkov za zdravstvo in splošne zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, medicinska napaka, nekrivdni odškodninski sistem.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (924,05 KB)

8.
Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene nege
Mateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

9.
Samooskrba pacienta - pomemben element obvladovanja sladkorne bolezni
Nejc Šmalc, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni. Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

10.
Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužb
Tatjana Dremelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %. Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja. Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.79 sek.
Na vrh