1. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVAKatja Goršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne.
Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 131; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,54 MB) |
3. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Inšpekcijski nadzor po Zakonu o zdravstveni dejavnostiAna Bajc, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega)
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992)
ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v
Sloveniji.
Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo
izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske
dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v
zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove
uveljavitve v letu 1992.
Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni
dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni
inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014).
Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je
zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih
ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna
raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za
opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva
k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 161; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Stromalne celice maščobnega tkiva za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa in dejavniki povezani z uspešnostjo zdravljenjaLara Redek Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je kronična, vnetna in degenerativna bolezen sklepov ter najpogostejša sklepna bolezen v globalni geriatrični populaciji. Prevalenca OA narašča s starostjo, dejavniki tveganja pa vključujejo debelost, spol, genetiko, ponavljajoče se obremenitve, anatomske nepravilnosti, določena bolezenska stanja in poškodbe sklepov. Sodobne možnosti zdravljenja so omejene in se osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov, vključujejo pa medikamentozno zdravljenje, redukcijo telesne teže, konservativne metode ter pri napredovali bolezni zamenjavo prizadetega sklepa. Nove možnosti zdravljenja predstavlja terapija s stromalno frakcijo celic iz maščobnega tkiva, ki je bogata z mezenhimskimi stromalnimi celicami (AD-MSC) ter obeta regeneracijo poškodovanega tkiva in izboljšanje funkcije sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem, kavzalno-neeksperimentalnem pristopu. Retrospektivna klinična raziskava je bila izvedena za obdobje med junijem 2020 in februarjem 2022 pri preiskovancih z OA kolenskega sklepa stopnje II–III, ocenjeno po klasifikaciji Kellgren-Lawrence (KL). Zdravljeni so bili z metodo aplikacije mezenhimskih stromalnih maščobnih celic (AD-MSC) in spremljani še eno leto po zdravljenju. Podatke smo pridobili iz kartotek pacientov.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da stopnja OA kolenskega sklepa, ocenjena po klasifikaciji KL, ni statistično povezana s predoperativnimi ocenami funkcionalnosti kolena, merjenimi s KOOS, niti z izboljšavami po zdravljenju z mezenhimskimi stromalnimi celicami iz maščobnega tkiva (AD-MSC). Terapija z AD-MSC je privedla do statistično značilnih in klinično pomembnih izboljšav v vseh domenah KOOS (bolečina, simptomi, šport, dnevne aktivnosti, kakovost življenja) po 3 in 12 mesecih, zlasti pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju dnevnih aktivnosti, kar kaže na veliko klinično uspešnost terapije. Učinek zdravljenja z AD-MSC se je s časom ohranjal ali celo povečeval, kar nakazuje na trajnost in dolgoročne koristi terapije. Dejavniki, kot so višja doza apliciranih AD-MSC, normalni indeks telesne mase in nižja starost, so pozitivno vplivali na uspešnost zdravljenja, medtem ko sta povišan ITM in višja starost omejevala učinkovitost v določenih domenah. Med raziskavo nismo zaznali resnih neželenih učinkov, kar potrjuje varnost uporabe AD-MSC. Ugotovili smo tudi, da se po zdravljenju z AD-MSC uporabljajo večfazni, individualizirani rehabilitacijski protokoli, ki vključujejo nadzor bolečine, postopno povečevanje obremenitev in krepitev mišic, ter se izvajajo v specializiranih kliničnih okoljih v ZDA in Evropi.
Razprava: Zdravljenje z AD-MSC je učinkovita in varna metoda za zdravljenje OA kolenskega sklepa, saj znatno izboljša funkcionalnost kolena. Za doseganje optimalne učinkovitosti zdravljenja je pomembno individualizirati zdravljenje, pri čemer upoštevamo dejavnike, kot so starost, indeks telesne mase in potrebna doza celic, ter vključimo ustrezne rehabilitacijske protokole. S takšnim pristopom lahko bolnikom z OA kolena omogočimo boljšo funkcionalnost in kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo potrebo po bolj invazivnih kirurških posegih.
Ključne besede: stromalne celice maščobnega tkiva, osteoartroza kolena, regenerativna medicina, varnost zdravljenja z AD-MSC, protokol rehabilitacije
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 213; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,63 MB) |
6. PROSTORSKA UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA V DOMU STAREJŠIH OBČANOVTina Možina, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prostorska ureditev v domu starejših občanov pomembno vpliva na kakovost življenja oskrbovancev ter učinkovitost dela zaposlenih. Kljub temu so oskrbovanci in zaposleni pogosto premalo vključeni v procese načrtovanja in prilagajanja bivalnega okolja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prostorska ureditev vpliva na dobro počutje in mobilnost oskrbovancev.
Metode dela: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike intervjuvanja s polstrukturiranimi intervjuji v izbranem domu starejših občanov. Sekundarne vire podatkov smo pridobivali s pomočjo domače in tuje literature ter internetnih virov. Podatkovne baze, ki smo jih pri tem uporabili, so COBISS, PubMed, Google Scholar in Springer link.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da oskrbovanci kot najpomembnejše vidike prostorske ureditve izpostavljajo svetle in pregledne prostore, dostopnost, možnost osebnega prilagajanja prostorov, medtem ko zaposleni poudarjajo pomen ergonomske zasnove, dobro organiziranih negovalnih prostorov in prostornosti sob. Zaposleni imajo omejen vpliv na prostorske prilagoditve, saj se večina odločitev sprejema na ravni vodstva, pri čemer njihovi predlogi pogosto niso upoštevani. Prav tako je raziskava pokazala, da dobro načrtovani prostori omogočajo hitrejši odziv v nujnih primerih, zmanjšujejo stres zaposlenih in povečujejo varnost oskrbovancev.
Razprava in zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da bi bilo treba oskrbovance in zaposlene bolj aktivno vključiti v načrtovanje prostorskih prilagoditev, saj so njihova mnenja ključna za ustvarjanje funkcionalnega in prijetnega bivalnega okolja. Pridobljeni rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki poudarjajo, da dobro načrtovani prostori povečujejo kakovost življenja oskrbovancev ter zmanjšujejo fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Na podlagi ugotovitev se priporoča uvedba sistematičnega vključevanja uporabnikov v procese načrtovanja ter prilagajanja prostorov glede na potrebe vseh deležnikov, saj lahko le tako domovi starejših občanov postanejo bolj funkcionalni, varni in prijazni do vseh, ki v njih bivajo in delajo.
Ključne besede: Prostor, oskrbovanci, ergonomija, varnost, mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Stališča in prepričanja fizioterapevtov o kronični bolečini v spodnjem delu hrbtaAlenka Groboljšek, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta (KNBSH) je ena najpogostejših zdravstvenih težav v sodobni družbi, ki narašča in predstavlja pomemben javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Učinkovita obravnava bolnikov s KNBSH temelji na uporabi kliničnih smernic in priporočil, ki zagotavljajo enotna in znanstveno podprta navodila za zdravljenje. Pomembno je, da fizioterapevti in drugi strokovnjaki, vključeni v obravnavo teh bolnikov, dobro poznajo smernice ter jih upoštevajo pri svojem delu in svetovanju bolnikom. Razumevanje stališč in prepričanj slovenskih fizioterapevtov o KNBSH ter ugotavljanje njihovega poznavanja kliničnih smernic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj stroke. Takšne raziskave prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov, krepitvi strokovne usposobljenosti fizioterapevtov ter večji usklajenosti z aktualnimi strokovnimi priporočili.
Metode: Magistrska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bila kot raziskovalni instrument uporabljena anketa, s katero smo preučili stališča in prepričanja fizioterapevtov o KNBSH ter njihovo poznavanje kliničnih smernic oziroma priporočil glede dela, počitka in telesne aktivnosti za obravnavo teh bolnikov. V raziskavi so sodelovali 104 fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. Anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1KA, so prejeli preko službene elektronske pošte in družbenih omrežij. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, rezultati pa so predstavljeni v grafični in tabelarni obliki.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da fizioterapevti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji v veliki meri izražajo neskladje med svojimi stališči in prepričanji o KNBSH ter priporočili sodobnih kliničnih smernic. Največji delež fizioterapevtov (54 %) je skladen s smernicami pri stališčih in priporočilih glede ohranjanja telesne aktivnosti, medtem ko se njihova prepričanja in priporočila ne skladajo s smernicami glede dela (89 %) in počitka (64 %).
Razprava: Priporočila zdravstvenih delavcev, vključno s fizioterapevti, lahko pomembno vplivajo na klinični potek bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), saj oblikujejo odnos in prepričanja bolnikov do kronične BSH v kontekstu funkcionalnih omejitev, telesne aktivnosti, dela in počitka. Fizioterapevti imajo poglobljena znanja za obravnavo biomehanskih težav, vendar jim pogosto primanjkuje veščin za učinkovito naslovitev psihosocialnih vidikov BSH. V njihovi praksi so še vedno prisotna nekoristna prepričanja ter stigmatizacija vedenj, povezanih s psihološkimi in socialnimi dejavniki bolečine. Zato bo v prihodnosti ena ključnih intervencij sistematičen in strukturiran izobraževalni pristop, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov in uvajanju najboljših praks v klinično delo. Uporaba standardiziranih obrazcev za oceno stališč fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev glede zmotnih prepričanj, povezanih z BSH, bo prav tako ključna za učinkovito obvladovanje tega izziva.
Ključne besede: kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, klinične smernice za obravnavo bolečine, biopsihosocialni model obravnave, stališča in prepričanja fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 188; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,21 MB) |
8. PSIHOLOŠKA PODPORA PRIZADETIM V NARAVNIH NESREČAHJernej Košak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah.
Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim.
Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Ključne besede: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,76 MB) |
9. KOMUNIKACIJA Z DIALIZNIM PACIENTI: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OSKRBEPatricija Miklavčič Hribernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami.
Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 248; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 234; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB) |
