1. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (166,67 KB) |
2. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 866; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Opis delovanja sistema kazensko-pravnega nadzora nad plačevanjem davkov v Sloveniji : diplomsko deloLjubo Čučnik, 2024, diplomsko delo Opis: V nalogi sem opisal delovanje sistema nadzora nad plačevanjem davkov in prispevkov; najprej z vidika upravnega nadzora in nato še z vidika kazensko-pravnega pregona, kjer pa sem analiziral smotrnost in uspešnost in posledično delovanje pravne države. Vpliv na delovanje pravne države je namreč pri nadzoru nad plačevanjem davkov in prispevkov zelo velik, saj se tu nadzira plačevanje v proračun in ima na podlagi elementa prisile dokaj velik vpliv na količino pobranih davkov in prispevkov. Navedeno ima neposreden učinek na delovanje države, saj se s pobranih davkov in prispevkov zagotavlja funkcioniranje državnega aparata, tako upravni kot sodni del, kar ima velik vpliv na stopnjo zagotovljenega pravnega varstva v državi, povezano pa je tudi s stopnjo kriminala oz. s tem povezano varnostjo v državi. Pri opisu in analizi sem poskušal upoštevati vpliv na uspešnost pobiranja davkov in tudi vpliv na sistem nadzora nad finančnim poslovanjem v širšem smislu in vpliv na delovanje celotnega kazensko-pravnega sistema družbenega nadzora. Poskušal sem ugotoviti, ali je pravni okvir dovolj kvaliteten kot podlaga za funkcioniranje nadzornih inštitucij ter ugotoviti ustreznost kvalitete delovanja nadzornih inštitucij na izbranem področju. S tem pa povezanim zagotavljanjem pravne varnosti in predvidljivosti ter s tem zadovoljivost okvirja za konkurenčni boj poslovnih subjektov na trgu. Pri tem sem se osredotočil bolj na materialno kot na procesno pravo. V nalogi sem uporabil analizo in interpretacijo pravnih virov (ustave, zakonskih in podzakonskih aktov, referatov, analiz, člankov, sodb), s primerjalno metodo sem iskal podobnosti pri različnih tipih neplačevanja davkov iz kazensko-pravne perspektive tako na podlagi zakonskih obveznosti oz. pristojnosti kot tudi na podlagi študije primerov in intervjujev nadzornih inštitucij. V sklepu sem ugotovil, da finančne nadzorne institucije v danem trenutku zagotavljajo zadovoljiv okvir za delovanje trga in pravne države z namenom zagotavljanja predvidljivosti za nemoteno delovanje liberalističnega tipa ekonomske ureditve. Za konec sem nakazal nekatere rešitve in možne smeri razvoja sistema nadzora nad finančnim poslovanjem.
Ključne besede: davki in prispevki, pravna država, družbeni nadzor, kazensko pravo, financiranje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1004; Prenosov: 17
Celotno besedilo (905,93 KB) |
4. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanja : magistrsko deloVladimira Škrjanc, 2023, magistrsko delo Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2024; Ogledov: 1288; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku : magistrsko deloKlara Podnar, 2022, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Ključne besede: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1982; Prenosov: 139
Celotno besedilo (815,47 KB) |
6. Uporabnost kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu v praksi : diplomsko deloAleš Kosič, 2022, diplomsko delo Opis: Svet se s pravom spoznava že zelo dolgo. Takšno, kot je danes, poznamo zelo kratek čas in se deli na več področij. Nekatera področja so starejša in se razvijajo že dalj časa, druga pa so precej mlajša, kot je na primer pravo cestnega prometa, ki se je lahko pričelo razvijati šele z razvojem cestnega prometa. To področje pa je precej mlajše kot na primer področje krvnih deliktov, ki jih poznamo že vse od začetka človeštva. Z razvojem cestnega prometa se je moralo v tem kratkem času razviti tudi pravo. Z razvojem prava je v Republiki Sloveniji nastalo kompleksno kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je zajeto v 324. členu KZ-1. To pravo je bilo skozi leta uporabljeno mnogokrat in s tem so nastala tako pozitivna kot tudi negativna mnenja glede uporabnosti. S pomočjo zgodovinske, opisne in analitične metode sem ugotovil njegovo uporabnost in smotrnost kaznivega dejanja, kot tudi vseh njegovih elementov. Za smiselno razpravo o obravnavanem kaznivem dejanju pa sem tega primerjal s kaznivimi dejanji različnih držav po svetu, ki se enako kot Republika Slovenija spopadajo z vse večjim dogajanjem v cestnem prometu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, nevarna vožnja, brezobzirnost, predrznost, cestni promet, ogrožanje
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 1919; Prenosov: 73
Celotno besedilo (915,55 KB) |
7. Pristojnosti in naloge policistov na morju : diplomsko deloKatja Mahnič, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi zgodovino se je položaj policije nenehno spreminjal. Njena glavna naloga je zagotavljati varnost ter javni red in mir. Pri tem deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Osnovni zakon, kjer so opredeljene naloge pomorske policije, je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Postaja pomorske policije Koper je ena izmed 15 območnih policijskih postaj Policijske uprave Koper. Že zaradi narave dela so njihove naloge specifične, najpomembnejša naloga pa je nadzor državne meje na morju. Z arbitražno razsodbo je bila določena meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Tako je arbitražno sodišče določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Kljub arbitražni razsodbi, ki je bila končana leta 2017, je Republika Hrvaška ne priznava. Pomorska policija se srečuje z različnimi izzivi na morju, pri tem pa so ji v pomoč inšpekcijske službe, Slovenska vojska, carina, uprava za pomorstvo. V diplomski nalogi je poudarek na nalogah, ki jih opravljajo pomorski policisti, predstavljeni pa so tudi posebni ukrepi policije, s katerimi izvajajo naloge.
Ključne besede: pomorsko pravo, arbitraža, pomorska policija, naloge pomorske policije, koordinacija služb na morju
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2022; Ogledov: 1603; Prenosov: 0 |
8. Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanov : diplomsko deloDavid Veternik, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Ključne besede: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 2277; Prenosov: 0 |
9. Varstvo pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku : magistrsko deloManca Zima, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo si raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki jih bo z njimi preverjalo, zastavlja o varstvu položaja in pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku. Temelji na kvalitativnem primerjalnem pristopu pravne znanosti z uporabo deskriptivne metode, induktivne metode, metode kompilacije, aksiološke metode in metode sinteze. Na tej podlagi podaja integriran sistemski pregled določb mednarodnih, evropskih in domačih formalnih pravnih virov, ki urejajo položaj mladoletnega oškodovanca s posebnim poudarkom na njegovem sodelovanju v predkazenskem postopku in zunajkazenski institucionalni podpori. Predstavljena normativna ureditev je najprej analizirana glede skladnosti z mednarodnimi in evropskimi pravnimi viri ter Ustavo RS. Ta je potrjena tako z vidika formalnega zagotavljanja vseh identificiranih pravic mladoletnih oškodovancev v predkazenskem postopku in oblik dodatne pomoči kot tudi glede postopkov in načina obravnavanja mladoletnega oškodovanca v položaju žrtve kaznivega dejanja. V drugem delu so položaji, v katerih se posebne pravice mladoletnih oškodovancev po ZKP dopolnjujejo ali prepletajo z določbami drugih predpisov, pregledani z vidika notranje skladnosti. Potrdilo se je, da zaradi razdrobljenosti in nekonsistentnosti zakonodaje prihaja do notranjih nasprotij v pravni ureditvi, pri čemer so pomanjkljivosti, prekrivanja ali praznine pregledno konkretizirane v vsebinsko oblikovanih sklopih pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku in pri drugih oblikah zaščite. Temeljna možnost za izboljšanje položaja pri varstvu mladoletnih oškodovancev se kaže v povezavi zakonskih določb v zaokrožen sistem s celovito ureditvijo. Navedeno bi lahko dosegli v načrtovanem novem ZKP, s posebnim poglavjem za obravnavanje vseh kategorij mladoletnih oškodovancev (in prič) in preglednim ter vsebinsko in terminološko usklajenim povezovanjem z določbami drugih predpisov.
Ključne besede: mladoletni oškodovanec, predkazenski postopek, policija, varstvo pravic, pomoč in podpora žrtvam
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 9479; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,13 MB) |
10. Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopku : magistrsko deloMilovanka Šilec, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2826; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,15 MB) |
