1. Obvladovanje množice na protestnih shodih : magistrsko deloMatjaž Caserman, 2025, magistrsko delo Opis: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj. Ključne besede: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 33
Celotno besedilo (894,06 KB) |
2. |
3. |
4. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 526; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |