Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V zadnjih letih je avtomobilska industrija naredila ogromen premik v digitalizaciji avtomobilov z velikim poudarkom na udobju, varnosti in izgledu. V diplomski nalogi smo proučevali uporabniško izkušnjo voznikov glede novejših avtomobilov, ki so že posledica digitalizacije. Posvetili smo se zgodovini avtomobilov, predvsem njihovemu razvoju skozi leta, in implementaciji prvih tehnologij, ki so imele vpliv na uporabniško izkušnjo v avtomobilih še preden je bila temu namenjena pozornost. Izvedli smo spletno anketo, v kateri smo sodelujoče spraševali po občutkih v novih avtomobilih in njihovih preferencah ter dva intervjuja s poznavalcema, kjer smo med drugim prediskutirali domneve voznikov glede digitalizacije vozil in uporabniške izkušnje.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, uporabniški vmesniki, digitalizacija, avtomobili, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2022; Ogledov: 2060; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK), in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško. Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom, poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti. Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov. Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane odgovore.
Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1945; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1010,04 KB)

Opis: Nadzor na področju uslužbenskega in plačnega sistema zagotavlja ISJU v okviru IJS na MJU. V magistrski nalogi smo predstavili ISJU, pravne podlage za njeno delovanje in pristojnosti inšpekcije nekoč in danes. Ugotavljali smo ustreznost veljavnih zakonskih določb, ki se nanašajo na njeno delo in učinkovitost, številčno ustreznost kadra ter opravili analizo statističnih podatkov od leta 2012 do 2017 v delu, ki se nanaša na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. V opravljeni analizi smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja in metodo sociološkega raziskovanja % opazovanja z lastno udeležbo, za teoretična izhodišča metodo analize interpretacije sekundarnih virov ter metodo kompilacije, za potrebe prikaza trenutnega stanja in razumevanja obravnavane teme zgodovinsko analizo, primerjalno metodo in opisno oziroma deskriptivno metodo ter za analizo empiričnih podatkov statistične metode. S tem smo ugotavljali njeno učinkovitost in argumentirano potrdili resničnost postavljenih hipotez, in sicer da veljavna zakonodaja ne omogoča njenega učinkovitega delovanja in da specializacija inšpektorjev, ki deluje v njenem okviru, lahko poveča učinkovitost inšpekcije. Pregled veljavne zakonodaje je pokazal, da sedanja normativna ureditev ni primerna za učinkovito delo ISJU ter da bi specializacija inšpektorjev znotraj ISJU za posamezno področje javnega sektorja nedvomno prispevala k večji učinkovitosti dela ISJU. Magistrska naloga je v delu, ki se nanaša na predstavitev in delovanje ISJU po letu 2009 s pregledom veljavne zakonske ureditve glede nadzora nad izvajanjem zakona in kazenskih določb sistemskih zakonov in zakonske ustreznosti ter vpliv na delo in učinkovitost inšpektorjev, novost na obravnavanem področju in nudi možnost za ustvarjalen pristop k razvoju stroke.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, učinkovitost, uslužbenski sistem, plačni sistem, ZJU, ZSPJS
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2491; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Diplomsko delo natančneje obravnava pravico do azila, za katero je danes bolj uveljavljen izraz mednarodna zaščita, pomen obeh besed pa je enak. Pogovorno je izraz "azil" še vedno v uporabi, pravna terminologija in pravni akti pa se poslužujejo izraza mednarodna zaščita, zato smo tudi sami tekom diplomske naloge uporabljali ta izraz. Evropo je leta 2015 prizadela največja begunska kriza, ki je za sabo pustila več kot milijon beguncev in posledično tudi veliko število prošenj za mednarodno zaščito. Evropska unija si z razvijanjem skupnega evropskega azilnega sistema že od leta 1999 prizadeva, da bi takšne situacije kar najbolje obvladala. Sprejete so bile številne uredbe in direktive, ki določajo položaj beguncev, vse pa temeljijo na najpomembnejšem mednarodnopravnem aktu na tem področju v zgodovini, to je Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. V nalogi sem smo na kratko predstavili začetke ureditve področja mednarodne zaščite, ki so temelj današnje ureditve, tako na mednarodnem kot tudi na nacionalnem področju. Posebno pozornost smo namenila postopku za pridobitev mednarodne zaščite in tudi pravicam in dolžnostim prosilcev za mednarodno zaščito, kot jo pozna Zakon o mednarodni zaščiti. Diplomsko delo se zaključi s predstavitvijo sirskega begunca Ahmada Shamieha, ki je v Slovenijo vstopil v času begunske krize po begunskem koridorju in pri nas zaprosil za mednarodno zaščito. Primer je v Sloveniji požel ogromno pozornosti in dvignil veliko prahu v medijih, na političnem področju in tudi v civilni družbi.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 2457; Prenosov: 145
Celotno besedilo (807,29 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 3108; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,50 MB)