1. |
2. |
3. |
4. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko deloAlja Kočevar, 2024, diplomsko delo Opis: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1095; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (409,09 KB) |
5. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 1054; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. |
7. Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naselja : magistrsko deloAlja Hrovat, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah.
Ključne besede: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2024; Ogledov: 1262; Prenosov: 26
Celotno besedilo (820,15 KB) |
8. UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČAlja Ana Križman, 2023, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače.
Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2023; Ogledov: 1084; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023, ni določena Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 1214; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,41 MB) |
10. |
