1. |
2. |
3. |
4. |
5. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napakeAlja Koračin, 2017 Opis: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2282; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (582,75 KB) |
6. Pravice invalidov in kronično bolnih osebAlja Klara Ugovšek, 2017 Opis: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2230; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Pravica pacienta do vnaprej izražene volje in darovanje organovAlja Krek, 2018 Opis: Vsak od nas se kdaj znajde v vlogi pacienta, zato je pomembno, da poznamo pravice, ki nam jih dodeljuje Zakon o pacientovih pravicah. Te pravice nam omogočajo, da se seznanimo z našim zdravstvenim stanjem, možnostmi zdravljenja, da pridobimo drugo mnenje o našem zdravstvenem stanju, da aktivno sodelujemo v postopku zdravljenja, ki nam zagotavlja pravico do zasebnosti in druge pravice. S poznavanjem teh pravic si olajšamo sam proces zdravljenja in zagotovimo najbolj koristno zdravljenje za nas. S tem pa ne pomagamo samo sebi, temveč tudi osebam okoli nas, našim najbližjim in tudi neznancem. Pogledali si bomo pravico do vnaprej izražene volje. Ta pravica nam omogoča, da si določimo osebo (pacientov zdravstveni pooblaščenec), ki izraža našo voljo, ko te sami nebi mogli izraziti. S to pravico se že vnaprej sami odločimo kakšno zdravljenje želimo v trenutkih, ko sami te volje ne bi mogli izraziti. S tem olajšamo breme našim najbližjim, saj se jim v takih primerih ni potrebno odločati za vrsto zdravljenja. Tu gre predvsem za odločanje o tem, če bomo pacienta pustili priklopljenega na aparate, v primeru, da zanj ni več možnosti okrevanja. Prav tako pa lahko izključimo osebe, ki so po zakonu upravičene odločati o našem zdravstvenem stanju in jim to pravico odvzamemo. Zakon nam dodeljuje pravico, da lahko darujemo organein sicerže za časa življenja ali po smrti. Z organi, ki jih darujemo,rešimo življenje prejemniku teh organov, saj bi brez njih skoraj zagotovo umrli. Organe, ki jih darujemo za časa življenja, lahko presadijo le našim sorodnikom ali osebam,skaterimi smo čustveno povezani. Organe pa lahko darujemo tudi po naši smrti, če za to izrazimo voljo in jih potem lahko vstavijo vsakomur, ki čaka v čakalni vrsti za organe. Seveda pa koordinatorji transplantacijskih centrov določajo kdo bo najprimernejši prejemnik določenega organa.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 1248; Prenosov: 118
Celotno besedilo (492,06 KB) |
