1. |
2. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicahMetka Peklaj, 2016 Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2746; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Vzroki za nastanek sodnih zaostankov v Sloveniji in njihova odpravaMetka Babič, 2014 Opis: Slovensko sodstvo je po ustavni ureditvi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljata Ustava in zakonodaja Republike Slovenije. Problematika slovenskega sodstva pa se po več kot dvajsetih letih še vedno kaže v pomanjkanju zagotavljanja poštenega in učinkovitega sojenja, slabi krepitvi pozitivnih odnosov med laično in strokovno javnostjo kakor tudi z drugima vejama oblasti, kar sodstvu spodjeda avtoriteto in spoštovanje. Težnja po izoblikovanju takšnega sistema pravosodja, ki bo sposoben reševati še tako zapletene naloge, ni iluzija, temveč realnost, s katero se moramo spopasti, da bomo vsaj v prihodnosti presegli negativne standarde iz pretekle zgodovine.
Proces reševanja sodnih zaostankov je v Sloveniji potekal v različnih fazah, oblikovanih po projektih, ukrepih, strategijah, vendar pa ni prišlo do pozitivnih rezultatov, ki bi odražali učinkovitost, še bolj pa spoštovanje sodišč. Sodišča potrebujejo za to, da bi sodna veja oblasti spet pridobila zaupanje javnosti in predvsem zagotavljala kakovost sodnih storitev, sodnike z najvišjimi etičnimi standardi, s širokim pravnim znanjem ter kompleksnimi in izjemnimi veščinami vodenja, odločanja in upravljanja, sočasno s stalnim izboljševanjem osebne in strokovne usposobljenosti vseh oseb, ki izvajajo naloge in funkcije sodne veje. Prav zaradi slednjega smo se odločili proučiti vzroke za nastanek sodnih zaostankov, ki so pripeljali do situacije, v kateri se pravosodje nahaja še danes, in v zvezi s tem odkriti krivce za njihov nastanek.
Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in predstavitve raziskovalnega vprašanja predstavlja tudi razvoj in organiziranost sodstva na slovenskem ter notranjo organizacijo sodišč z namenom predstavitve pomembnosti uvajanja menedžmenta v sodstvo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo organe, ki so zaradi svoje vloge ter narave svojega dela vpeti v slovenski sodni sistem, ter opredelimo temeljne pojme, ki se neposredno nanašajo na kršitev človekovih pravic in zaradi katerih sploh lahko govorimo o sodnih zaostankih. V poglavju o pravnih podlagah slovenskega sodnega sistema predstavimo vse predpise in dokumente, ki so pomembni za delovanje sodnega sistema.
Osrednji del magistrskega dela je namenjen procesu reševanja sodnih zaostankov od osamosvojitve Slovenija do danes. V tem delu se posebej ukvarjamo z različnimi programi Vlade in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z vsemi projekti, ki so bili sprejeti z namenom odprave sodnih zaostankov, in s strategijo Pravosodje 2020, ki naj bi zagotovila dokončen uspeh glede učinkovitosti sodišč.
V zaključnem delu se posvetimo raziskovalnemu vprašanju in odgovoru nanj ter predstavimo uporaben model reševanja problematike na pravnem, organizacijskem in izobraževalnem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sodni zaostanki, sodišče, osebna integriteta
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2310; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Ustanovitev, vodenje in nadzor družb z omejeno odgovornostjo s primerjalnopravnega vidikaMetka Brožič, 2015 Najdeno v: osebi
Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, ustanovitev, vodenje, nadzor, primerjalna analiza, Slovenija, Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1851; Prenosov: 127
Celotno besedilo (514,73 KB) |
8. Legalizacija nedovoljene gradnjeMetka Trofenik, 2018 Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2061; Prenosov: 206
Celotno besedilo (755,16 KB) |
9. Analiza organizacijske kulture v izbranem podjetjuMetka Gašper, 2019 Opis: Kultura, ki vlada v določeni organizaciji, je velikokrat glavni zaviralni dejavnik uspešnega razvoja upravljanja in zagotavljanja kakovosti podjetja. Od ustrezne organizacijske kulture je tudi odvisen uspešen razvoj podjetja in zagotavljanje kakovosti, zato je razmislek o prevladujoči organizacijski kulturi podjetja zelo resen.
Glavni cilj magistrskega dela je oblikovati predloge za izboljšanje organizacijske kulture v izbranem podjetju. V prvem delu magistrskega dela se predstavi teorija s področja organizacijske kulture, njeno oblikovanje, analiziranje in spreminjanje. Ugotovi se značilnost organizacijske kulture v izbranem podjetju. S pomočjo OCAI vprašalnika se obravnava obstoječo in želeno organizacijsko kulturo ter vrednote. Raziskava se v nadaljevanju z vključitvijo polstrukturiranega intervjuja vodstva podjetja še poglobi.
Rezultati raziskave so pokazali, da se obstoječa organizacijska kultura ne ujema z želeno organizacijsko kulturo zaposlenih in vodstva v izbranem podjetju, zato so se oblikovali kratkoročni in dolgoročni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture, ki bodo pripomogli k rasti in razvoju izbranega podjetja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, OCAI vprašalnik, hierarhija, trg, klan, adhokracija, zagotavljanje kakovosti, Cameron, Quinn
Objavljeno: 20.04.2019; Ogledov: 1592; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. |
