1. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 57; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Vloga varuha človekovih pravic v zvezi s stanovanjsko problematikoMaja Krapež, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga poudarja pomen človekovih pravic, ki so dane vsakomur, in kako pomembno ter nepogrešljivo je, da varuh skrbi za njihovo spoštovanje. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ima na svojem področju širok spekter možnosti delovanja in opozarjanja na kršitve. Prikaže se pomen pravilnega delovanja vseh organov pri razreševanju stanovanjske problematike mladih. Neobstoječa ali pomanjkljiva stanovanjska zakonodaja ima največji vpliv med najranljivejšimi skupinami, med katere so uvrščeni tudi mladi. Opisani so ključni vidiki nedostopnosti stanovanja kot družbene dobrine in vpliv trenutnega stanja na socialno varnost ter osebno dostojanstvo mladih. Bistvene ugotovitve diplomske naloge so rezultati raziskave, ki prikazujejo, kakšen odnos imajo mladi, stari od 20 do vključno 29, v mestni občini Nova Gorica do stanovanjske problematike in postopanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije na tem področju. Pridobljeni podatki kažejo na aktualnost in resnost stanovanjske problematike med mladimi, ki si želijo predvsem aktivnejšega ravnanja varuha. Rezultati kažejo predvsem, da večina mladih v mestni občini Nova Gorica meni, da jim varuh lahko pomaga pri razreševanju stanovanjske problematike.
Ključne besede: varuh človekovih pravic, pravica do stanovanja, mladi, stanovanjska problematika, raziskava, pomanjkanje stanovanj, Mestna občina Nova Gorica
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 328; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Zadovoljstvo zaposlenih in njegovi vplivi na fluktuacijo : analiza v PosavjuPetra Jurman, 2025, diplomsko delo Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, fluktuacija, Posavje, delovni pogoji, motivacija, delovna doba, odnosi na delovnem mestu, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 248; Prenosov: 3
Celotno besedilo (765,09 KB) |
4. |
5. Človekovo dostojanstvo invalidovSuzana Mitrović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava človekovo dostojanstvo delovnih invalidov v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije (IPPS), s posebnim poudarkom na njihovem doživljanju spoštovanja in samospoštovanja znotraj delovnega okolja. S kvalitativno raziskovalno metodo, ki je vključevala intervjuje z zaposlenimi invalidi, smo raziskali njihove izkušnje in razumevanje človekovega dostojanstva. Raziskava se je osredotočila na tri ključna vprašanja: kako delovni invalidi opredeljujejo in razumejo človekovo dostojanstvo, kako doživljajo svoje spoštovanje in samospoštovanje pri delu ter kako lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide v kontekstu dostojanstva.
Ugotovitve kažejo, da delovni invalidi razumejo dostojanstvo kot temeljno pravico, ki se izraža skozi enakopravno obravnavo, spoštovanje in priznavanje njihove vrednosti in prispevka na delovnem mestu. Intervjuvanci so poudarili, da ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomski pripomočki in prilagojeni delovni časi, pomembno prispevajo k njihovemu občutku vrednosti in vključevanja v delovni proces. Prav tako so ključni proaktivna podpora vodstva in pozitivni odnosi s sodelavci, ki povečujejo občutek spoštovanja in samospoštovanja med zaposlenimi invalidi.
Naloga ugotavlja, da lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide z nadaljnjim razvojem prilagoditev, rednimi izobraževanji o pravicah in potrebah invalidov ter vzpostavitvijo mehanizmov za povratne informacije. Inkluzivna kultura, ki razume potrebe invalidov, ne izboljša le njihove dobrobiti, temveč tudi povečuje učinkovitost podjetja in njegov pozitiven družbeni vpliv.
V zaključku naloga poudarja, da spoštovanje in priznavanje prispevka invalidov na delovnem mestu nista le moralni obvezi, temveč pomembna dejavnika za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju in aktivni podpori invalidom ter prispeva k družbeni pravičnosti in večji učinkovitosti podjetja.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, delovni invalidi, spoštovanje, prilagoditve delovnega okolja, inkluzivnost
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. The Contemporary paradigm of human dignity in the European Union contextPetra Kleindienst, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The European Council adopted a strategic agenda for the period 2019-2024 focused on protecting citizens and freedoms while promoting European interests and values on the global stage. In this regard, the concept of human dignity is crucial given that the first article of the Charter of Fundamental Fights of the EU states »Human dignity is inviolable. It must be respected and protected«. This chapter presents traditional and contemporary paradigms of human dignity relying on its cultural and historical aspects and highlights its relevance in the context of the EU today.
Ključne besede: human dignity, European Union, human rights, democracy, pluralism, human being, Charter of Fundamental Rights, Lisbon Treaty
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 464; Prenosov: 3
Celotno besedilo (409,07 KB) |
7. Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcihPetra Mejaš, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS.
Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO.
Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 509; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. A mixed-methods study of patient and healthcare professional perceptions of care pathways for knee osteoarthritisPika Krištof Mirt, Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Petra Kotnik, Mohsen Hussein, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background: This study aimed to address research gap concerning the perception of the care pathway for knee osteoarthritis (KOA) patients, focusing on both the patient and health professional perspectives in countries with inefficient health systems, such as Slovenia, by examining patient satisfaction with conservative treatment, assessing the perceptions of both patients and health professionals regarding the latter's involvement, and justifying the chosen KOA treatment approaches.
Methods: A mixed-methods approach was employed, combining quantitative surveys and qualitative interviews with KOA patients (n = 82) and healthcare professionals (n = 68). Results: The care pathway for conservative KOA treatment in Slovenia begins with general practitioners (GPs), who conduct initial examinations, prescribe analgesics, and refer patients to radiologists and orthopaedic surgeons. GPs received high satisfaction ratings (μ = 4.32). Orthopaedic surgeons, who confirm diagnoses and create treatment plans involving physiotherapy, medication, or joint injections, also received high satisfaction scores (μ = 4.47), despite long waiting times. Consultations with radiologists, mentioned less frequently, again received high satisfaction scores (μ = 4.67). Physiotherapists, consulted later, received high satisfaction scores (μ = 4.16) but long waiting times resurfaced. Referrals to rheumatologists occur for systemic diseases or ineffective conservative treatments. Psychologists, occupational therapists, and dieticians are rarely consulted, indicating limited integration into the treatment pathway. A comparison of health professionals' involvement showed that health professionals consider GP involvement less necessary (μ = 2.47) than patients do (μ = 2.82, p = 0.015). The same applies to radiologists (μ = 2.47 vs. μ = 2.87, p = 0.004), reflecting different views on diagnostic imaging. Our qualitative investigation revealed that, due to long waiting times, an alternative care pathway is developing with orthopaedic surgeons as the initial point of contact, bypassing GPs, and highlighted that patients and healthcare professionals differently perceive the latter's treatment roles.
Conclusions: The current conservative KOA care pathway lacks initial lifestyle change advice from the GP, referrals for conservative treatments, and a multidisciplinary team engaged in regular treatment monitoring and adjustment. Our mixed-methods research approach highlighted significant differences in perceptions of the treatment process and the roles of health professionals; the knowledge supplied of those differences should support experts and policymakers to optimise care pathways in Slovenia.
Ključne besede: conservative treatment, health professional involvement, integrated care pathway, knee osteoarthritis, patient satisfaction, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 659; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
