Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretično izhodišče: Veliko število žensk se v času nosečnosti in po porodu sreča z različnimi bolečinami v medeničnem obroču (BMO). Pri tovrstnih težavah je zelo pomembna pravilno postavljena diagnoza in uporaba ustreznih metod in tehnik pri fizioterapevtski obravnavi. Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature in dosedanjih ugotovitev raziskati vsebino fizioterapevtske obravnave BMO v času nosečnosti in po porodu ter povzeti sodobne smernice fizioterapevstke obravnave BMO na podlagi z dokazi podprte fizioterapije. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematičen pregled in analizo strokovne ter znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, smo izbrali s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, PEDro, PubMed, ResearchGate in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Študije so pokazale številne pozitivne rezultate pri lajšanju BMO v času nosečnosti in po porodu ter izboljšanju kakovosti življenja. Pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu je ključnega pomena multidisciplinaren pristop, ki vključuje različne fizioterapevtske metode in tehnike. Razprava: S pregledom literature je bilo ugotovljeno, da med najučinkovitejše terapevtske intervencije pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu spada vodena vadba, kjer je bil poudarek na stabilizaciji in mišicah medeničnega dna, v kombinaciji z mobilizacijo, transkutano električno stimulacijo živcev, terapijo z udarnimi valovi, mišično energetsko tehniko ter aplikacijo Kinesio Tapinga.
Ključne besede: fizioterapija, nosečnost, poporodno obdobje, bolečina v medeničnem obroču
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami. Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 254; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Zgodnja fizioterapevtska obravnava otrok v Sloveniji poteka pod okriljem razvojnih ambulant. Naš namen je bil raziskati različne rizične dejavnike, njihovo fizioterapevtsko obravnavo ter subjektivno mnenje staršev o obravnavi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo obdelave podatkov. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z uporabo anketiranja. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika EnKlikAnketa (1kA). Za analizo podatkov smo uporabili program IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da je v našem vzorcu najpogostejši rizični dejavnik hipotonost (N = 90, 64,7 %). Otroci so bili najpogosteje napoteni na fizioterapevtsko obravnavo do 3. meseca starosti, kar 76,3 % otrok je bilo napotenih na nevrološko razvojno fizioterapevtsko obravnavo v prvih šestih mesecih starosti (N = 106). Po mnenju anketirank je fizioterapevtska obravnava najpogosteje zajemala učenje staršev, kako se izvajajo vaje za spodbujanje pravilnega razvoja otroka v domačem okolju (N = 115, 82,7 %). Anketiranke so bile v povprečju z razvojno fizioterapevtsko obravnavo zelo zadovoljne (AS = 4,5; SO = 0,82), z informacijami o gibalnem razvoju, ki so jih prejele od fizioterapevta, pa so bile v povprečju zadovoljne (AS = 4,4; SO = 0,87). Wilcoxonova testa sta statistično pomembna (p < 0,05). Razprava: Ugotovitve predstavljajo dobro osnovo za nadaljnjo raziskovanje, v prihodnje bi bilo priporočljivo raziskavo opraviti na večjem vzorcu in razširili kriterij vključitve v raziskavo.
Ključne besede: gibalni razvoj, rizični dejavniki, fizioterapevtska obravnava, razvojna nevrološka obravnava, odkloni od normalnega razvoja
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2025; Ogledov: 251; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Najbolj razširjena oblika urinske inkontinence pri športnicah, ki se ukvarjajo z visoko intenzivno vadbo, je stresna urinska inkontinenca. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, ki vključujejo edukacijo in izvajanje ustreznih fizioterapevtskih vaj za krepitev mišic medeničnega dna, je mogoče preprečiti nastanek tovrstne disfunkcije. Metoda: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela smo navedli podatke in rezultate strokovnih ter znanstvenih besedil tujih in domačih avtorjev, pridobljenih iz elektronskih podatkovnih baz. Podatke za izdelavo empiričnega dela smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Vzorčenje je bilo namensko, v raziskavo so bile vključene polnoletne judoistke ter ženske, ki se ukvarjajo z nizko intenzivnim športom in so izpolnjevale tako vključitvene kot izključitvene kriterije za sodelovanje v raziskavi. Pridobljene podatke smo izvozili v program za obdelavo statističnih podatkov SPSS in jih statistično obdelali. Za analizo podatkov smo uporabili Mann-Whitneyev test, Spearmanov koeficient povezanosti in regresijsko testiranje. Rezultati: Ugotovili smo, da prevalenca pojavljanja simptomov stresne urinske inkontinence v našem vzorcu ni statistično značilno višja kot pri ženskah, ki se ne ukvarjajo z visoko intenzivnim športom. Ugotavljamo tudi, da je stopnja ozaveščenosti preiskovank o izvajanju treninga mišic medeničnega dna v okviru preventive nizka. Delež preiskovank je seznanjen z vajami za mišice medeničnega dna in s pravilnim načinom izvedbe, vendar večina treninga za mišice medeničnega dna ne izvaja. Razprava: Ugotovitve kažejo na pomembnost uvedbe programov edukacije o disfunkcijah medeničnega dna in izvajanja preventivnih strategij za preprečevanje stresne urinske inkontinence pri judoistkah.
Ključne besede: medenično dno, stresna urinska inkontinenca, judo, fizioterapevtska obravnava stresne urinske inkontinence, trening mišic medeničnega dna
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Limfedem je kronično stanje, za katerega je značilno otekanje enega ali več predelov telesa. Kompleksna dekongestivna terapija (KDT) trenutno velja za najučinkovitejšo terapijo, ki zmanjša obseg in volumen limfedema ter izboljša negativne posledice tega obolenja. Namen našega diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv intenzivne faze KDT in dolgoročnost tega vpliva na limfedem, ki je nastal po večkratnem prebolelem erizipelu. Metode: Na podlagi modela triangulacije s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod smo izvedli študijo primera. V kvantitativnem delu smo preko izmerjenega volumna obeh spodnjih okončin izračunali PEV (percent of excess volume) in PREV (percent reduction of excess volume). Za ugotavljanje vpliva limfedema na z zdravjem povezano kakovost življenja smo uporabili vprašalnik LYMQOL (Lymphoedema Quality of Life Questionnaire). Za kvalitativni del smo vključili polstrukturirani intervju, preko katerega smo pridobili subjektivno oceno preiskovanke glede vpliva limfedema na njeno vsakodnevno funkcioniranje in o njenem doživljanju intenzivne faze KDT. Rezultati: Pridobljeni rezultati so potrdili uspešnost intenzivne faze KDT, saj se je v obdobju dveh let PEV zmanjšal za 8,5% in PREV za 48,94%. Na podlagi pridobljenih podatkov preko vprašalnika LYMQOL ugotavljamo izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenja, in sicer na področju dnevnega funkcioniranja za 37 %, telesne podobe oz. videza za 36 %, simptomov 41 % in razpoloženja za 40 %. Razprava: Z našim raziskovalnim delom smo ugotovili, da ima intenzivna faza KDT in aktivno sodelovanje pacientke pozitiven vpliv na stanje limfedema in na z zdravjem povezano kakovost življenja naše pacientke.
Ključne besede: limfedem, erizipel, intenzivna faza kompleksne dekongestivne terapije, z zdravjem povezana kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2025; Ogledov: 441; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,87 MB)