1. |
2. Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvamiAnita Jančar, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo.
Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim.
Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 312; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Kakovost zdravstvene obravnave odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje na primarni ravniAnica Ocvirk, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja.
Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev.
Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Ključne besede: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,55 MB) |
5. Glasbene aktivnosti v institucionalnem varstvu in njihov pomen na počutje oseb z demenco – stališča zaposlenih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaVesna Štumberger Kukovec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi pospešenega staranja se družba sooča z vedno večjim številom obolelih oseb z demenco. Demenca je bolezen, ki povzroča različne težave, kot so spremembe v kogniciji, socialne in čustvene težave, ki precej vplivajo na življenje oseb z demenco. Z diplomskim delom se poglabljamo v raziskovanje vpliva glasbene terapije in glasbenih aktivnosti na kakovost življena oseb z demenco. Metode: V okviru te raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, kjer smo z uporabo polstrukturiranih desetih intervjujih, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Domu upokojencev Ptuj, pridobili pomembne vpoglede v njihova stališča in izkušnje o glasbenih aktivnosti v institucionalnem varstvu, pri delu z osebami z demenco. Podatke smo analizirali z induktivnim pristopom, pri čemer smo oblikovali triindvajset kod in jih razvrstili v pet kategorij. Tako smo izpostavili ključne teme in jih povezali z vplivom glasbenih intervencij. Rezultati: Kvalitativna analiza mnenj zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj je pokazala, da le-ti menijo, da uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco prinaša številne pozitivne učinke. Zaposleni so poročali o izboljšanju razpoloženja, kognitivnih sposobnosti, komunikacije, socialnih interakcij; osebe z demenco so na ta način tudi lažje izrazile svoja čustva. Z uporabo glasbe se je izboljšalo tudi počutje zaposlenih. Razprava in zaključek: Glasba je izpostavljena kot eden izmed pomembnejših nefarmakoloških pristopov pri delu z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Aktivno vključevanje zaposlenih in redna uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco ter ustrezna izobraževanja na tem področju sta ključna za učinkovito rabo le-teh. Ugotovitve kažejo, da lahko z uporabo novih metod, kot je glasbena terapija, še dodatno prispevamo k izboljšanju življenja oseb z demenco.
Ključne besede: demenca, glasbene aktivnosti, glasbena terapija, institucionalno varstvo, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 268; Prenosov: 26
Celotno besedilo (5,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kakovost in varnost obravnave pacienta s kronično rano v patronažnem zdravstvenem varstvuNuša Kozmus, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost in varnost pri zdravstveni obravnavi pacienta v domačem okolju sta v današnjem času sestavni del dela s pacienti. Kronične rane vse bolj predstavljajo tegobo današnjega časa, ki se je pojavila ob vse večjem staranju prebivalstva. Dolgotrajno celjenje kroničnih ran posega v kakovost posameznikovega življenja. Danes so nam na voljo številni pristopi, materiali in sodobne obloge, ki zahtevajo njihovo dobro poznavanje. Obravnava kronične rane na pacientovem domu predstavlja posebne izzive za patronažne medicinske sestre, saj poteka pod drugačnimi pogoji kot v zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V veliki meri je pacient pri oskrbi kronične rane odvisen od storitev s strani patronažne medicinske sestre, samooskrbe in pomoči svojcev. Pri strokovni oskrbi kronične rane je zelo pomembno tudi stalno strokovno sodelovanje med člani zdravstvenega tima.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja med patronažnimi medicinskimi sestrami Slovenije. Ankete so bile poslane preko Patronažne sekcije po elektronski pošti do vseh koordinatorjev Patronažnega varstva in nato ostalim patronažnim sestram v lečečem patronažnem varstvu, katerih se je na sodelovanje v anketi odzvalo (201).
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi pri svojem delu, pri pacientu s kronično rano uporabljajo sodobne obloge za rane. Patronažne medicinske sestre, ko govorimo o sodelovanju z drugimi službami v zdravstvenem sistemu, najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre ocenjujejo svojo stopnjo strokovnega znanja o pravilni izbiri sodobnih oblog pri celjenju kronične rane kot zelo dobro, na kar ne vplivajo leta delovnih izkušenj v patronažnem zdravstvenem varstvu. Med vsemi oblogami patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi najpogosteje uporabljajo kontaktne mrežice, medtem ko ocenjujejo, da so alginatne obloge učinkovitejše od teh.
Razprava: Za kakovostno in varno delo v patronažni zdravstveni negi je veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek obravnave pacienta s kronično rano. Potrebna je lastna presoja dela, kontinuirano izpopolnjevanje, dobro medsebojno komuniciranje in povezovanje z drugimi strokovnjaki. Sodobne obloge za kronične rane zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito celjenje kroničnih ran. Z raziskavo smo potrdili, da patronažne medicinske sestre z namenom kakovosti in varnosti obravnave pacienta s kronično rano najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, kronična rana, sodobne obloge za celjenje kronične rane, kakovost in varnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,26 MB) |
7. POGLED ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE NA SKUPNOSTO SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJEAmra Pehlić, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Razvoj skupnostne skrbi za duševno zdravje se je z uvedbo centrov za duševno zdravje še okrepil. Namen raziskave je bil raziskati pogled študentov zdravstvene nege na skupnostno skrb za duševno zdravje. Cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje študentov zdravstvene nege o skupnostni skrbi za duševno zdravje, raziskati izkušnje študentov zdravstvene nege na področju skupnostne skrbi za duševno zdravje, ugotoviti pripravljenost študentov zdravstvene nege za delo v okviru skupnostne skrbi za duševno zdravje in opredeliti, kako bi študenti zdravstvene nege izboljšali skupnostno skrb za duševno zdravje.
Metoda: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bilo intervjuvanje. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov: Cobiss, PubMed, MEDLINE). Raziskava se je izvajala v okviru projekta CRP 2023: V3-2311: Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. V intervjuvanje je bilo vključenih 6 študentov. Vzorčenje je bilo priložnostno namensko.
Rezultati: Intervjuvanci navajajo prednosti skupnostne skrbi in predlagajo različne izboljšave za skupnostno skrb za duševno zdravje. Poudarjajo potrebo po namenjanju večje pozornosti tej temi že med študijem. Prav tako menijo, da bi izboljšanje delovnih pogojev pripomoglo k večjemu interesu za delo na tem področju. Pomembno vlogo pripisujejo tudi boljši dostopnosti storitev in večji ozaveščenosti o duševnem zdravju.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo študenti zdravstvene nege v Sloveniji različne poglede na pomembnost skupnostne skrbi za duševno zdravje in svojo vlogo na tem področju. Študenti so izpostavili potrebo po večji vključenosti vsebin duševnega zdravja v izobraževalne programe.
Ključne besede: Skupnostna skrb, duševno zdravje, pogled študentov zdravstvene nege.
Objavljeno v ReVIS: 27.02.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave otrok na oddelku za intenzivno terapijoKim Krajnik, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Kakovost in varnost pacientov je stvar vseh zdravstvenih delavcev. Zdravstvene organizacije morajo imeti razvito kulturo varnosti. Danes število sprejemov v enote intenzivne terapije otrok narašča in stopnja umrljivosti pada, zato se fokus ciljev in uspešnosti preusmerja s preživetja na kakovost preživetja. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o stanju kakovosti in varnosti ter potrebah po izboljšavah, zlasti pri ravnanju z zdravili. Cilj raziskave je bil predstaviti ukrepe za zagotavljanje varnosti in kakovosti, raziskati, kako medicinske sestre zaznavajo varnost in kakovost na področju zdravil, in ugotoviti možnosti za izboljšave. Na podlagi ugotovitev je bil razvit kontrolni seznam.
Metoda: Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Pediatrične klinike Ljubljana. Intervju je vseboval pet glavnih vprašanj in nekaj podvprašanj. Intervjuvanje smo izvedli v prostorih Pediatrične klinike in so bili glasovno snemani. Za analizo smo jih dobesedno prepisali in izvedli odprto kodiranje.
Rezultati: V kaotičnem okolju intenzivne terapije otrok, kjer so delovni pogoji pogosto zahtevni in stresni, je število odklonov in napak nizko. To nakazuje, da si osebje aktivno prizadeva za dosledno in skrbno izvajanje svojih nalog. Zavedanje medicinskih sester o pomenu poročanja o odklonih predstavlja ključen dejavnik pri izboljševanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, saj omogoča analizo in odpravljanje morebitnih težav ter povečuje učinkovitost procesov.
Razprava: Enota intenzivne terapije otrok je zelo specifično okolje, kjer je potrebno spodbujanje kulture varnosti, poročanje o odklonih, sprejemanje ukrepov in vpeljevanje izboljšav. Pri tem je pomembno dobro vodstvo, ki vodi in motivira svoje zaposlene.
Ključne besede: kakovost, varnost, intenzivna terapija otrok, varnost zdravil, kontrolni seznam.
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,92 MB) |
9. Omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito : magistrsko deloVesna Kovač, 2024, magistrsko delo Opis: Migracije, kot so preseljevanje – priseljevanje in izseljevanje ljudi – so stalnica skozi stoletja. Poznamo več oblik migracij, ki potekajo med državami: svobodne, regularne migracije posameznikov, ki državo svojega bivanja spremenijo v okviru obstoječe zakonodaje in po lastni volji; migracije zaradi prisile – ko ljudje bežijo ali ko posamezniki zaradi upravičene bojazni pred preganjanjem ali ko v strahu množično bežijo pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali osnovnih človekovih pravic in drugih okoliščin predvsem zaradi različnih katastrof in konfliktov; migracije, ki so nezakonite in ki zadevajo nedovoljene, ilegalne prehode meja in bivanje v tuji držav brez ustreznega dovoljenja. Za razliko od socialnih in ekonomskih migracij ter priseljevanja gre pri azilu za univerzalno človekovo pravico posameznika, ki je zapustil svojo matično državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali katerikoli drugi obliki preganjanja. Azil je eno izmed razmerij, ki ureja vez med posameznikom in državo, je pa tudi hkrati oblika zaščite, ki preprečuje preganjanje, in jo podeli ciljna država osebi, ki vstopi na njeno ozemlje in ki ni zmožna poiskati ali pridobiti zaščite v državi izvora. Zakon o mednarodni zaščiti definira prosilca za mednarodno zaščito kot osebo, državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal ustrezno prošnjo za azil. Begunci pa imajo tudi dolžnosti. Njihove dolžnosti zajemajo dolžnost spoštovanja ustavne ureditve, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov Republike Slovenije. Včasih pa begunci te dolžnosti tudi kršijo ali pa se jim izogibajo, kar vodi do potrebnih ukrepov; eden izmed ukrepov je tudi omejitev gibanja beguncev. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in države, ki so članice EU, lahko le-to omejijo pod zakonsko strogo določenimi pogoji predvsem zaradi varovanja javne varnosti, varovanja javnega reda, varovanja javnega zdravstva ter nujnih razlogov v javnem interesu. Pri omejitvi gibanja beguncem je potrebno le-to zakonsko dosledno spoštovati, saj v nasprotnem primeru pride do kršitve človekovih osnovnih pravic. V primeru pritožb zaradi omejitve gibanja obstajajo različne sodne prakse in različni pogledi na zakone, kar pa gre predvsem na račun neusklajenih nacionalnih zakonodaj na območju Evropske unije.
Ključne besede: omejitev gibanja, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, azil, človekove pravice, svoboda gibanja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 460; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. |
