1. PSIHOLOŠKA PODPORA PRIZADETIM V NARAVNIH NESREČAHJernej Košak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah.
Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim.
Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Ključne besede: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,76 MB) |
2. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. |
4. |
5. Z mislijo na Zemljo : zbornik prispevkov2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnostni razvoj, inovacije, nadarjeni učenci, učenci s posebnimi potrebami, izkustveno učenje, knjižnice, bralna kultura, šole, komunikacije, zborniki
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 6
Celotno besedilo (24,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGIJan Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje.
Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Ključne besede: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMaša Blanuša, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Ključne besede: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 673; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,56 MB) |
9. |
10. Medobčinsko sodelovanje in povezovanje (primer Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju) : diplomsko deloBarbara Frangež Žinko, 2024, diplomsko delo Opis: Medobčinsko sodelovanje in povezovanje je v slovenskem prostoru prav zaradi velikega števila majhnih občin, ki zaradi vedno več nalog, ki jih država prenaša iz svoje pristojnosti na občine, zelo razširjena oblika sodelovanja. Občine namreč same težko zagotavljajo potrebno strokovnost ter finančna sredstva za opravljanje nalog na različnih področjih. Najbolj razširjeno obliko medobčinskega sodelovanja in povezovanja predstavlja institut skupne občinske uprave (SOU), ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Čeprav zakonska podlaga za ustanovitev SOU obstaja že od leta 1993, se je razvoj SOU v Sloveniji razcvetel šele po letu 2006, s spremembo Zakona o financiranju občin. Pionirka med SOU pa je vsekakor Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (SOU SP), ki je začela delovati leta 1999 in je povezala 13 občin, opravljala pa prenesene naloge na štirih področjih (urejanje prostora, varstvo okolja, inšpekcija in gospodarska infrastruktura). Po skoraj 25 letih delovanja je SOU SP skupna občinska uprava z največ vključenimi občinami v Sloveniji, in sicer vključuje 22 občin in zanje opravlja prenesene naloge na osmih področjih. SOU SP je prav tako za svojo organiziranost in delovanje prejela prvo nagrado Sveta Evrope v okviru projekta Najboljše prakse, kar potrjuje, da je medobčinsko sodelovanje in povezovanje v okviru SOU še kako velika prednost, saj občine, ne le, da na ta način optimalno izvajajo naloge svoje lokalne skupnosti, ampak zanje predstavlja tudi hitro, finančno ugodno in praktično rešitev.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, medobčinsko sodelovanje, skupna občinska uprava, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 649; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,70 MB) |
