1. |
2. |
3. |
4. Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v SlovenijiKatarina Draksler, 2016 Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2966; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Model pristopa k obravnavi zdravljenja kroničnih bolnikovKatarina Vukelič, 2018 Opis: Magistrsko delo preučuje možnosti nadgradnje obstoječega sistema vključitve kroničnih bolnikov z delovanjem referenčnih ambulant družinske medicine s specialističnimi posvetovalnimi ambulantami. Teoretična izhodišča naloge izvirajo iz študija domače in tuje literature, mnenja vprašanih tujih in domačih zdravnikov in z anketiranjem 106 kroničnih bolnikov s področja osrednje Slovenije. Predstavljam t. i. integralni pristop, ki obsega povezovanje in skupen pristop k pacientu, začenši z njegovo vključitvijo v delo referenčne ambulante ob odkritju kronične bolezni in nadaljujoč v specialistični posvetovalni ambulanti v času nadaljevanja njegovega življenja s kronično boleznijo. Zamisel o sprejemljivosti integralnega pristopa je preverjena s preskusom pozitivnih odgovorov na tri zastavljena vprašanja:
• Ali je organiziranje integralnega pristopa k zdravljenju kroničnih bolnikov izvedljivo v okviru obstoječega zdravstvenega sistema z angažiranjem omejenih dodatnih resursov (kader, prostori, finance)?
• Ali je možno strokovno verificirati integralni pristop?
• Ali obstaja zanimanje pacientov za integralni pristop?
V delu so utemeljeni pozitivni odgovori na vsa tri prašenja. Zgledujoč se po modelu pomoči kroničnim bolnikom pri obvladovanju njihove bolezni, ki deluje v ZDA, sem razvila originalni model, ki ga v podrobnostih razlagam v magistrskem delu. Preučila sem tudi možnosti uvedbe pilotne specialistične ambulante v enem izmed zdravstvenih domov in ugotovila, da je uvedba možna v okviru obstoječe organizacijske sheme zavoda. Pilotna specialistična posvetovalna ambulanta bi omogočila dokončno oblikovanje in preverbo modela ter služila tudi kot izobraževalni nukleus potreben za razvoj celotnega sistema specialističnih posvetovalnih ambulant v Sloveniji. Z uvedbo predlaganega modela bi se zmanjšali stroški zdravljenja kroničnih bolnikov zaradi delne razbremenitve specialističnih ambulant in večjega vpliva bolnikov na izboljšanje ali vsaj ohranjanje bolezenskega stanja. Sam strošek specialističnih posvetovalnih ambulant na osnovi primerjave s stroški referenčnih pa na letni ravni ne bi presegel 20 EUR na pacienta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: : zdravljenje kroničnih bolnikov, integralni pristop, specialistična posvetovalna ambulanta, model, možnosti uvedbe
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 2303; Prenosov: 137
Celotno besedilo (12,62 MB) |
