31. Odnos in nakupna percepcija slovenskih uporabnikov do različnih poslovnih modelov "iz druge roke" na primeru oblačilLučka Kuhar, 2023, diplomsko delo Opis: Način življenja, ki vključuje prekomerno potrošnjo oblačil, je postal hobi, ki nas je pripeljal do kritične točke, kjer moramo ukrepati na način, da z znanjem in medsebojnim sodelovanjem začnemo čim prej reševati nastali problem. Slovenski trg potrebuje nove poslovne modele (primer je model naročnine), ki bodo prispevali h krožnemu procesu oblačil. V diplomskem delu je raziskana tekstilna industrija s trajnostnega vidika, ki vpliva na družbo, okolje in ekonomijo. V prvem delu naloge so predstavljeni hitra in trajnostna moda, poslovni modeli oblačil »iz druge roke«, podana je primerjava domačih in tujih modelov, vključno s slovenskim trgom oblačil »iz druge roke«. V drugem delu sta bila izvedena anketni vprašalnik in dva intervjuja.
Rezultati ankete so pokazali, da imata generacija Z in generacija milenijcev podobne poglede na nakup oblačil in pomen trajnosti pri nakupu oblačil.
Ključne besede: ozaveščanje o vplivu, alternativa, trajnostni vidik, poslovni modeli oblačil »iz druge roke«, prekomerna potrošnja.
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2023; Ogledov: 1132; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
32. Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji : magistrsko deloKatja Žura, 2023, magistrsko delo Opis: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 1149; Prenosov: 52
Celotno besedilo (803,95 KB) |
33. Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike : magistrsko deloKlara Krnc Ambrožič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Ključne besede: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1306; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,07 MB) |
34. |
35. Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev : študija primeraAndreja Perko, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1808; Prenosov: 109
Celotno besedilo (750,59 KB) |
36. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporu : magistrsko deloKatja Kališek Hriberšek, 2022, magistrsko delo Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 2228; Prenosov: 57
Celotno besedilo (657,18 KB) |
37. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, diplomsko delo Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1445; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,08 MB) |
38. |
39. |
40. |
