Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
Zadovoljstvo obiskovalcev prireditve Pozdrav sosedu : diplomska naloga
Katja Šuta, 2021, diplomsko delo

Ključne besede: glasbene prireditve, zadovoljstvo obiskovalcev, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2021; Ogledov: 1735; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

73.
Vpliv covid-19 na strateški razvoj turizma v Sloveniji : diplomska naloga
Katja Rupnik, 2021, diplomsko delo

Ključne besede: epidemije, covid-19, strateško načrtovanje, turizem, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2021; Ogledov: 1925; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (566,15 KB)

74.
75.
Merjenje stopnje čuječnosti med zaposlenimi na fakulteti v jugovzhodni Sloveniji : diplomska naloga
Katja Urajnar, 2018, diplomsko delo

Ključne besede: stres, izgorelost, čuječnost, meditacija, fakulteta, delovno mesto, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1709; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

76.
77.
78.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Katja Godnič, 2013, diplomsko delo

Opis: Podjetje brez zaposlenih je mrtvo. Podjetje brez zadovoljnih zaposlenih ne funkcionira, kot bi moralo. Iz navedenega dejstva izhaja naše področje raziskovanje te naloge. V delu smo obravnavali dimenzije zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, ter kako zaposleni občutijo svoje zadovoljstvo in organizacijsko klimo v podjetju X. Ker so nas zanimale razširitev znanja s področja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, povezanost med navedenimi dejavniki ter osvetlitev preučevanega področja še na praktičnem primeru, smo nalogo razdelili na več delov. Najprej smo v nalogi teoretično osvetlili ključne pojme pri obravnavanju organizacijske klime in značilne lastnosti, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih ter organizacijsko klimo. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako dimenzije (medosebni odnosi, komunikacije med zaposlenimi, vodenje, delovne razmere) vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in organizacijsko klimo v podjetju X. V ta namen smo uporabili strukturiran intervju, ki smo ga izpeljali s sedmimi zaposlenimi v podjetju X. Teoretične razlage se z našimi ugotovitvami strinjajo in dopolnjujejo, namreč rezultati so pokazali,, da so v podjetju X medosebni odnosi, komuniciranje med zaposlenimi in delovne razmere najpomembnejši dejavniki zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime, zaposleni pa dajo tem elementom največji poudarek za svoje zadovoljstvo in posledično organizacijsko klimo. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da so zaposleni v podjetju X zadovoljni, organizacijska klima v podjetju X pa je ugodna in zaželena.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 3667; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

79.
Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapija : diplomska naloga visokošolskega strokovnega programa 1. stopnje
Katja Šalkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom. V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom.. V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne ugotovitve diplomskega dela.
Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1936; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (686,59 KB)

80.
Slovensko priznanje Palestine : diplomsko delo
Katja Grudnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Ključne besede: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 3072; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh