Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EU : primerjalni vidik
Teja Križan, 2024, magistrsko delo

Opis: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna.
Ključne besede: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2024; Ogledov: 404; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (838,58 KB)

2.
Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko delo
Zarja Bregant, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (575,08 KB)

3.
Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko delo
Tanja Teršar, 2023, magistrsko delo

Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko delo
Robert Zonta, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Ključne besede: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (883,37 KB)

5.
Spoštovanje vladavine prava v Evropski uniji : poljski problemi in reagiranje evropskih institucij
Teja Zrim, 2023, magistrsko delo

Opis: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Ključne besede: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 689; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (905,45 KB)

6.
Svoboda gospodarske pobude v Evropski uniji : magistrsko delo
Matejka Javornik, 2023, magistrsko delo

Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 746; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (842,79 KB)

7.
Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18 : »Schrems II«
Alesia Koletič, 2022, magistrsko delo

Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 776; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (708,78 KB)

8.
Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko delo
Ana Graf Mlinar, 2021, magistrsko delo

Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (676,18 KB)

9.
Prihodnost razvoja EU kot sui generis federacije : magistrsko delo
Maja Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skuša poiskati ustrezno definicijo EU; označi jo kot umetno, politično tvorbo, kot sui generis entiteto, ki kaže svojo edinstvenost v mednarodni skupnosti, saj že vsebuje nekatere nadnacionalne elemente, ki so sicer značilni za federacije, pri čemer vsebuje tudi konfederalne, medvladne elemente. Naloga se dotakne tudi ostalih teoretičnih izhodišč, ki v sami naravi poskušajo definirati EU že več desetletij, in pojasnjuje zgodovinske okoliščine nastanka EU ter izmenjavo teoretičnih pristopov skozi razvoj Unije. Magistrsko delo sledi svoji rdeči niti, saj se skozi poglavja osredotoča na razvoj EU kot sui generis federacije; definira elemente, ki bi jih EU morala po kvalifikaciji federacije imeti, pri čemer omenja tudi odsotnost glavnih elementov, značilnih za federacijo. V jedru se delo osredotoča na notranje in zunanje delovanje EU, pri čemer se dotakne tako slabosti kakor tudi prednosti tovrstnega delovanja. V osrednjem delu tako skuša pojasniti ustrezno ravnovesje znotraj Unije, in sicer med delovanjem nacionalne in nadnacionalne ravni, zato se dotakne vprašanj o razdelitvi moči, hierarhičnosti in heterarhičnosti, suverenosti, primarnosti in subsidiarnosti, omenja pa tudi ostala načela, ki so bistvena pri pojasnjevanju strukturnega ravnovesja. Naloga se zaključuje z možnostmi razvoja EU v prihodnosti, predvsem z vidika razvoja federacije sui generis, upoštevajoč mednarodne tendence in obstoječe razmere na evropskem kontinentu, kot so rast evroskepticizma, pojavnost političnih skrajnosti, novih kriz in druge
Ključne besede: prihodnost, razvoj, EU, federacija, sui generis
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1123; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko delo
Nastja Mojca Sodin, 2021, diplomsko delo

Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh