1. Long-term care planning and sustainability of the care system in the regionCarmen Rajer, David Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Background/Objectives: This study examines the relationship between user preferences, spatial accessibility, and the financial sustainability of long-term care (LTC) systems, with a focus on Slovenia and the Posavje region. The analysis compares different care models, including long-term home care (LTHC), institutional care, and community-based housing solutions such as sheltered housing and “silver villages”. Methods: A mixed-methods approach was applied, combining qualitative interviews, survey data, spatial analysis, mobility-related operational assessment, and cost estimation. The survey included 1005 in dividuals, of whom 475 provided valid responses. Statistical analysis was conducted using chi-square tests and the Agresti–Caffo method to examine differences in care preferences and selected proportions across respondent groups. Results: Statistically significant differ ences in LTC preferences across age groups were identified. Most respondents preferred care options located close to their homes, with the majority unwilling to relocate more than 10 km and a substantial share preferring distances below 5 km. The findings further indicate that travel-related costs for care providers in rural areas are considerable and, in the Municipality of Krško, comparable to the estimated monthly housing costs in special ized community-based units. Cost comparisons suggest that reductions in travel-related operational costs could offset a substantial share of the estimated housing-related costs. Conclusions: The results indicate that sustainable LTC systems require not only adequate service capacity and funding but also spatially coordinated care models aligned with user preferences and long-term sustainability. The findings contribute to strategic LTC planning and support the development of integrated, community-based care systems in geographically dispersed regions.
Ključne besede: long-termcare, long-termhomecare, community-basedcare, ageingpopulation, spatial accessibility, travel costs, rural areas, care preferences, integrated care, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 214; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (4,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Current challenges in the relationship between Slovenian copyright law and EU lawEneja Drobež, David Bogataj, Valerija Rogelj, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The article examines how recent developments in EU copyright law affect Slovenian legislation. The Slovenian system of collective management of copyright and related rights is currently under scrutiny by the European Commission, which has initiated infringement proceedings for failure to correctly apply the InfoSoc Directive and the Collective Rights Management Directive. The forthcoming Streamz decision of the Court of Justice of the European Union, initiated by the Belgian Constitutional Court, may further influence Slovenian copyright rules, given that both Slovenia and Belgium have implemented the Digital Single Market Directive by similar means. A pressing issue in Slovenian copyright law—recently addressed by the Higher Court of Ljubljana—concerns the collection, management, and distribution of the private copying levy as a permissible limitation to exclusive authors’ rights under the InfoSoc Directive. A thorough analysis of these issues reveals a complex interplay between EU and national law regarding the collective management of exclusive authors’ rights and various remuneration rights. Adopting a legal-dogmatic approach and applying textual, purposive, systematic and comparative legal methods, the article provides an overview of Slovenia’s copyright protection system, identifies potential incompatibilities with EU law, and proposes legislative solutions.
Ključne besede: EU copyright law, collective management organizations, exclusive rights, remuneration rights, private copying levy
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 3
Celotno besedilo (346,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Projektni management obnove in revitalizacije območja Tobačna Ljubljana : magistrsko deloLucija Zorman, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo metod projektnega managementa pri načrtovanju in izvedbi obnove ter revitalizacije območja nekdanje Tobačne v Ljubljani, z doslednim upoštevanjem omejitev varstva kulturne dediščine. Teoretični del povzema okvir PMBOK® Guide in ključna področja znanja (integracija, obseg, čas, stroški, kakovost, človeški viri, komuniciranje, tveganja, nabave in deležniki) ter pokaže njihovo prilagoditev posegom v kulturno in industrijsko dediščino. Empirični del temelji na simulaciji projektnega procesa s strukturo razčlenitve dela, terminskimi načrti, ključnimi kazalniki uspešnosti in scenariji izvedbe. Oblikovani sta dve hipotezi: (H1) časovne omejitve, izhajajoče iz zakonodaje o varstvu kulturne dediščine, vplivajo na dinamiko izvedbe; (H2) isti regulativni okvir pomembno sooblikuje proračun in terminski plan projekta. Analiza vhodnih dokumentov (Gradbeni zakon, Zakon o varstvu kulturne dediščine, prostorska zakonodaja, konservatorske smernice) in modeliranje vplivov potrjujeta obe hipotezi. Rezultati kažejo, da zgodnje vključevanje deležnikov in konservatorjev, kakovosten načrt komuniciranja ter integrirano upravljanje sprememb zmanjšujejo tveganja, pospešujejo postopke in povečujejo predvidljivost stroškov. Delo predlaga praktične smernice: fazno financiranje, strukturirano obvladovanje tveganj, opredelitev meril kakovosti ter uporabo metod vrednosti pridobljenega dela za usklajeno spremljanje časa in stroškov. Revitalizacija je obravnavana kot priložnost za združevanje dediščinskih vrednot s sodobnimi urbanimi funkcijami (stanovanjski in poslovni program, kulturne vsebine, javni prostori) ter trajnostnimi rešitvami (zelene površine, aktivna mobilnost, energetska učinkovitost). Prispevek naloge je dvojni: znanstveno nudi empirično podprto aplikacijo PMBOK® v kontekstu industrijske dediščine; praktično pa prinaša uporaben model za načrtovanje podobnih projektov v Sloveniji in širše, s poudarkom na usklajevanju interesov, pravni skladnosti in dolgoročni vrednosti za mesto in skupnost.
Ključne besede: projektni management, kulturna dediščina, revitalizacija, PMBOK metodologija, simulacija projekta
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 481; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,08 MB) |
4. Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji : zaključno poročilo raziskovalnega projekta v okviru ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024«Eneja Drobež, David Bogataj, Marija Bogataj, Aleš Bunderšek Krempl, Andreja Čuk Pavkovič, Suzanna Mežnarec Novosel, Sabina Zgaga Markelj, Tonja Zemljak, Tamara Udovič, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko pravo, kolektivno upravljanje, zakonodaja, sorodne pravice, upravljanje avtorskih pravic, upravljanje sorodnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 540; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Hierarhična zasnova socialne infrastrukture za medgeneracijsko sožitje in blažitev socialnih pritiskov na podeželju - Financiranje : znanstvena monografijaDavid Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, Valerija Rogelj, Eneja Drobež, 2025, znanstvena monografija Ključne besede: aktuarska matematika, podeželje, grajeno okolje, socialna infrastruktura, staranje, funkcionalne zmožnosti, prostorska hierarhija
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 454; Prenosov: 3
Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanovDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 470; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kultura varnosti pacientov : lekarneDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vlekarnahs ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga lekarnamprepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v lekarnahna temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih v lekarnahdoločen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za lekarne3,7%. Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po lekarnah(pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 458; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Kultura varnosti pacientov : primarno zdravstvoDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Uvod: Metode ocenjevanja kulture varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu omogočajo analizirati obnašanje strokovnjakov in zavezanost organizacij k neprekinjenemu zagotavljanju učinkovite in varne oskrbe, od trenutka, ko uporabnik vstopi vstoritev, do tedaj, ko je iz teh postopkov odpuščen.Cilj jeoblikovati orodja za analizo varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu in pokazati, kaj z uporabo teh orodij lahko sklepamo o kulturi varnosti pacientov v slovenskem primarnem zdravstvu ter čemu je potrebno posvetiti vbodoče več pozornosti.Material in metoda: Najprej je podan nabor uveljavljenih orodij za primerjavo ocenjevanja kulture varnosti pacientov v osnovnem zdravstvu vsvetu, nato pa je izpeljan vprašalnik, ki bi bil primeren za ocenjevanje kulture varnosti pacientov v primarnam zdravstvu pri nas. Na temelju le-tega je bilo izpeljano anketiranje po enotah primarnega zdravstva in izvedena analiza odgovorov pretežno po Likertovi lestvici. Opisni statistiki s tabelami in grafi sledi testiranje ocen kulture varnosti vcelotnem slovenskem zdravstvenem sistemu z uporabo hi-kvadrat in Z+4 testov. Monografija je bila zaključena leto in pol po zaključku podprojeta z istim naslovom. Prečna raziskava, izvedena v enotah osnovnega zdravstvenega varstva je potekala v obdobju 1.10.2022 -30.9.2024 in je vključevala tako pregled svetovne literature in prakse, kot tudi analizo anket, izvedenih v enotah primarnega zdravstva v Sloveniji med zdravstvenimi delavci. Oblikovanje anketnih vprašanj je temeljilo na poglobljenih intervjujih, ki so pomagali oblikovati podrobnejša vprašanja v anketi. Podatki so bili analizirani v skladu s priporočili v mednarodni literaturi in v skladu z izkušnjami lokalnih zdravstvenih delavcev.Rezultati:Glede na ranžirno vrsto ocen trditev v anketi, študija podaja predlog za izvedbo naslednjih ukrepov v skladu s to ranžirno vrsto od najpomembnejšega (a) naprej do (h): (a) zagotovitev zadostne kadrovske strukture, (b) znižanje utrujenosti osebja, (c) opogumiti osebje, da spregovori o zaznanih nevarnostih za paciente, (d) zmanjšati je potrebno delovne obremenitve tam, kjer se ocenjuje, da so prevelike, (e) vodstvo naj bolj podpira vsakodnevne napore podrejenih, (f) Izogibati se je potrebno napetih in sovražnih situacij. (g) smiselno je konstruktivno obravnavati težavno osebje, (h) znižati je potrebno motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov.Sklep:Rezultati so pokazali uspešnost oblikovanja in izvajanja anket, sama monografija pa še izpostavlja, da je pričakovati, da bo v prihodnjih letih tovrstne raziskave in prakso oblikovalo več specialnih usmeritev in novih trendov, ki bodo temeljili tudi na novih tehnologijah. Pričakuje se, da bo vse večji poudarek na sodelovanju bolnikov in družin kot aktivnih partnerjev pri spodbujanju varnosti v ustanovah primarnega zdravstvenega varstva, kot to narekuje tudi WHO, zato velja vbodoče preučiti tudi strategije za vključevanje bolnikovih stališč in povratnih informacij družinskih članov v pobude za varnost.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 484; Prenosov: 4
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Hibridno upravljanje projektov za razliko od klasičnega in agilnega vodenja projektov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovAleš Flisar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava hibridno projektno vodenje kot integracijo klasičnega in agilnega pristopa k projektom. Cilj naloge je proučiti, kako hibridno vodenje združuje prednosti obeh pristopov ter kakšni so pogoji za uspešno izvajanje in uporabo tega pristopa. S pomočjo literature in intervjujev s strokovnjaki je identificiran nabor prednosti in slabosti klasičnega in agilnega vodenja projektov. Skozi analizo je mogoče ugotoviti, kje in kako lahko hibridni pristop izboljša učinkovitost vodenja projektov. Namen naloge je tudi oceniti, ali združevanje pozitivnih vidikov obeh pristopov dejansko optimizira procese vodenja projektov ter ali se ta pristop lahko prilagodi specifičnim potrebam in okoliščinam organizacij. Raziskava je prav tako usmerjena v prepoznavanje ključnih dejavnikov za uspešno izvajanje hibridnega projektnega vodenja. Z vključitvijo teoretičnih spoznanj in praktičnih izkušenj strokovnjakov naloga omogoča celovit vpogled v dinamiko in učinkovitost hibridnega vodenja projektov. Skozi analizo in primerjavo različnih pristopov k projektnemu vodenju naloga ponuja dragocene uvide za organizacije, ki želijo izboljšati svoje prakse vodenja projektov in doseči boljše rezultate pri svojih projektih.
Ključne besede: projektni management, agilno, klasično, hibridno, projektno vodenje
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 549; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Ublažavanje rizika zdravstvenog osiguranja od padova odraslih osoba s gerastenijom uz razvoj socijalne infrastrukture prilagođene starosti : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socijalna [i.e. Socialna] gerontologijaSnježana Brući, 2025, doktorska disertacija Opis: Sindrom gerastenije povezan je s nizom aspekata starenja, onih fizičkih, psiholoških, emocionalnih i socijalnih, te zahtijeva integrirane pristupe koji uključuju zdravstvenu i socijalnu skrb te prilagodbe životnog okoliša. Glavni čimbenici, poput smanjene mišićne mase, snage i koordinacije, povećavaju rizik od padova, osobito ako starije osobe žive u neprilagođenim uvjetima. Zbog toga je potrebna sveobuhvatna, multidisciplinarna strategija koja uključuje zdravstvo, socijalne usluge, urbano planiranje i stanovanje. Istraživanja su pokazala da prilagodba stambenog prostora, osiguravanje mobilnosti i uklanjanje arhitektonskih barijera značajno smanjuju učestalost padova, istovremeno povećavajući sigurnost, samostalnost i društvenu uključenost starijih osoba. Stariji su posebno osjetljivi na prostorne prepreke, što dodatno naglašava važnost sigurnih, dostupnih i funkcionalnih stambenih rješenja. Ekonomska studija potvrđuje da prilagođeno stanovanje rezultira znatnim uštedama u javnoj potrošnji, posebno na troškove hospitalizacije, rehabilitacije i dugotrajne skrbi nakon padova. Doktorska disertacija razvija aktuarski model za mjerenje društvene vrijednosti koju stvaraju starije osobe koje žive u umirovljeničkim zajednicama. Doktorska disertacija bila je prva u svijetu koja je pružila model za mjerenje društvene vrijednosti kao smanjenja javne potrošnje na zdravstvenu skrb i dugotrajnu skrb koje proizlazi iz života starijih osoba u umirovljeničkim zajednicama. Model omogućuje kvantificiranje smanjenja javnih rashoda kroz prevenciju zdravstvenih problema i ozljeda uzrokovanih padovima. Uloga socijalnog gerontologa u tom kontekstu je razvijati multimodalne intervencije koje uvažavaju biološke, ponašajne i okolišne čimbenike, čime se doprinosi kreiranju sigurnog, pristupačnog i uključivog prostora za starije osobe te većoj održivosti socijalnih i zdravstvenih sustava.
Ključne besede: gerastenija, padovi starijih osoba, socijalna infrastruktura, zdravstveni troškovi, specijalizirane stambene jedinice
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 939; Prenosov: 6
Celotno besedilo (11,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
