1. Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko deloArta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (9,89 MB) |
2. Individualizacija kazenskih sankcij z vidika namena kaznovanja : magistrsko deloSara Simončič, 2024, magistrsko delo Opis: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Ključne besede: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja skozi teorijo in slovensko sodno prakso : magistrsko deloAnja Sirk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje problematike zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer skozi teorijo in slovensko sodno prakso raziskuje povezave med prostovoljno prostitucijo kot obliko seksualnega dela ter kaznivimi dejanji njene zlorabe in trgovine z ljudmi. V delu se obravnava, kako sta pojava prostitucije in trgovine z ljudmi prepletena s politikami nadzora in mejnih režimov ter kako se odpirajo pravna in moralna vprašanja, ki vključujejo človekove pravice, trg dela in seksualno industrijo. Medtem ko je trgovina z ljudmi globalno prepovedana in obravnavana kot kaznivo dejanje, pa obstajajo različni pristopi k ureditvi prostitucije. Delo ponuja vpogled v dve različni ureditvi prostitucije, in sicer legalizacijo in regulacijo ter kriminalizacijo po t. i. nordijskem modelu, pri čemer se analizira tudi vpliv teh ureditev na pojavnost trgovine z ljudmi. Pomemben prispevek raziskave je podan v analizi izkoriščanja v slovenski sodni praksi, saj je ugotovljeno, da se zakonski znak izkoriščanja razlaga vse bolj široko, kar ima pomembne posledice za pravno obravnavo teh kaznivih dejanj. Študija se spopada tudi z vprašanjem, ali se lahko prostitucija obravnava kot oblika dela, pri čemer predstavlja argumentacijo tako stališča, da prostitucije ne moremo obravnavati kot delo, kot tudi stališča, da jo lahko. Poleg tega raziskava na kratko preučuje tudi vpliv turizma na prostitucijo ter specifično obravnava problematiko v goriški regiji, kjer so tovrstni pojavi še posebej izraziti. Gonilo raziskave predstavljajo tri hipoteze, ki so jasno opredeljene v uvodnem delu, temeljito obravnavane v osrednjem delu, kjer so podprte z relevantno teorijo in sodno prakso, v zaključku pa sledi njihova potrditev ali zavrnitev.
Ključne besede: prostitucija, zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, izkoriščanje, teorija in sodna praksa, seksualno delo
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 494; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko deloAjda Kalan, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi.
Ključne besede: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 832; Prenosov: 44
Celotno besedilo (871,32 KB) |
5. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družini : magistrsko deloEva Križaj, 2023, magistrsko delo Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1555; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problem : magistrsko deloDeborah Čendak, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev.
Ključne besede: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1466; Prenosov: 76
Celotno besedilo (921,83 KB) |
7. |
8. Presumpcija nedužnosti u suvremenom kaznenom pravu : doktorska disertacijaIva Parenta, 2022, doktorska disertacija Opis: Domneva nedolžnosti obdolženca je nedvomno eno od temeljnih načel sodobnega kazenskega procesnega prava. Njen namen je varovanje obdolženčevega položaja v kazenskem postopku in je predmet ureditve številnih pravnih virov. Čeprav je splošno sprejeta v sicer zelo različnih pravnih sistemih in državah, je natančnejša opredelitev njene vsebine in pomena kompleksna in sporna. Da bi se ugotovili razlogi, ki so privedli do splošnega sprejetja domneve nedolžnosti tako na mednarodni kot nacionalni ravni, in se postavili temelji za njeno razlago, se disertacija začne s predstavitvijo njene zgodovinske geneze. Potem se domneva nedolžnosti obdela in se določi njena vsebina v mednarodnem pravu človekovih pravic, s poudarkom na analizi določb in praks nadzornih mehanizmov MPDPP-ja, EKČP-ja in EU. Glede na to, da so v mednarodnopravnih virih določeni le minimalni standardi za varstvo domneve nedolžnosti in da jo v različnih državah razumejo različno, je nato domneva nedolžnosti analizirana v primerjalnem kazenskem pravu izbranih držav. Kot posebno vprašanje se ob koncu primerjalnega pregleda vsake posamezne države obravnava sporazumna oblika kazenskega postopka, ki obstaja v tej državi. Zadnje poglavje disertacije je posvečeno obravnavi domneve nedolžnosti v hrvaškem pravnem redu, ki vključuje razlago ustreznih določb de lege lata, in tudi predloge de lege ferenda, ki so namenjeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v normativni ureditvi.
Ključne besede: domneva nedolžnosti, načelo kazenskega procesnega prava, varstvo položaja obdolženca, vsebina domneve nedolžnosti, mednarodni pravni viri, nacionalni sistemi kazenskega postopka
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1559; Prenosov: 0 |
9. |
10. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) kot zakonodajni, teoretični in praktični problem : magistrsko deloNika Fister, 2022, magistrsko delo Ključne besede: 240. člen KZ-1, zloraba položaja, zloraba zaupanja, gospodarska družba, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarska dejavnost, gospodarsko kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1917; Prenosov: 103
Celotno besedilo (705,45 KB) |
