1. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije. Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,17 MB) |
2. Multiplikativni učinek digitalizacije javne uprave na uporabnike storitev : magistrsko deloVera Taneski, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila zaradi spremenjenih razmer v svetu, ki jih je povzročil virus COVID-19, primorana prilagoditi poslovanje novim razmeram in pospešiti proces digitalizacije na vseh področjih našega življenja. Za lažje razumevanje magistrskega dela smo pojasnili osnovne pojme, povezane z digitalizacijo, ter poudarili pomembnost digitalne preobrazbe javne uprave in njen multiplikativni učinek na uporabnike storitev javne uprave. Predstavili smo digitalizacijo kot gonilo boljšega javnega upravljanja, strukturne reforme in vpliv digitalizacije na kakovost življenja uporabnikov storitev. Analizirali smo posamezne pravne vire in dokumente Evropske unije in Republike Slovenije s področja digitalizacije. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, poskušali ugotoviti pomen digitalizacije kot temeljnega procesa za razvijanje elektronskih storitev v javni upravi in njen vpliv na življenje uporabnikov storitev. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija COVID-19 imela opazen vpliv na pospešen proces digitalizacije javne uprave v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih storitev ter zagotavljanju ustrezne pripravljenosti in podpore vsem uporabnikom za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Ugotovitve bodo v pomoč novoustanovljenemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zakonodajnim organom pri sprejemanju pravnih aktov in subjektom, ki vodijo digitalizacijo, kot priložnost za optimiziranje procesov in sledenje trendom uporabe nove tehnologije. Ključne besede: anketa, COVID-19, digitalizacija, digitalna preobrazba, uprava Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 1223; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,65 MB) |
3. Mednarodni pogled na izdajanje e-računov v Sloveniji s primerjalnim poudarkom na Hrvaški : magistrsko deloTina Šinkovec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga o elektronskem izdajanju računov v Sloveniji s primerjalnim poudarkom na hrvaškem zakonodajnem okviru razkriva, da se proračunski uporabniki vse pogosteje odločajo za elektronsko poslovanje. Študija podrobno preučuje razloge za te odločitve in zakonodajno ozadje ter prikazuje kontrast z drugimi državami, z osredotočenostjo na hrvaškem pristopu. Ta študija s pomočjo strukturirane ankete in analize podatkov ocenjuje motive in ovire, s katerimi se soočajo slovenski proračunski uporabniki pri izdajanju e-računov fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava. Med slovenskimi proračunskimi uporabniki je bila namreč ugotovljena opazna rast števila izdanih e-računov prejemnikom fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava, in sicer z zanemarljivih 24 računov leta 2013 na 1,1 milijona računov do leta 2022, kar kaže na znaten prehod na elektronsko izdajanje računov. Kljub tej rasti pa pomemben segment proračunskih uporabnikov še ni pristopil k tem načinu, saj se jih dobra tretjina še vedno zanaša na tradicionalne metode izdajanja računov. Med tistimi, ki izdajajo e-račune, jih njihovi prejemniki v največji meri prejemajo prek elektronske pošte, le-ta se je izkazala za prevladujoč način pošiljanja e-računov fizičnim osebam, kljub drugim razpoložljivim naprednejšim elektronskim rešitvam. To kaže na različne uporabniške preference in tehnološko poznavanje. Primerjalni del raziskave, vezan na primerjavo s hrvaškim sistemom izdajanja e-računov fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava, temelji na kvalitativnih metodah s pregledom zakonodaje, literature in spletnih virov ter izvedenega intervjuja. Ključne besede: elektronsko poslovanje, e-računi, proračunski porabniki, UJP, Hrvaška, FINA Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 724; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloTanja Zakrajšek, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene. Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1998; Prenosov: 108
Celotno besedilo (840,27 KB) |
5. Razvoj digitalizacije na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja : magistrsko deloPetra Petrovčič, 2022, magistrsko delo Opis: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je edina slovenska institucija, ustanovljena 1999, od 2002 pa polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, kar pomeni, da je pooblaščena za izvajanje postopkov dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, živilskopredelovalne industrije in razvoja podeželja. Vsako leto se izplača okoli 300 milijonov evrov evropskih in slovenskih sredstev, od ustanovitve pa do danes pa je bilo izplačanih že cca 5 milijard nepovratnih sredstev. Ker gre letno za obravnavo velikega števila vlog, ki morajo biti pravočasno in zakonito obravnavane, smo preverili, kako je agencija izvedla digitalizacijo procesov od ustanovitve do danes. Ravno v času priprave magistrske naloge potekajo priprave na novo
programsko obdobje 2023–2027 in je to čas za analizo procesov v preteklosti, kje so bile pomanjkljivosti in kje prednosti, ki jih velja obdržati v prihodnje oz. pripraviti in se
osredotočiti na pomanjkljivosti. Rezultati analize so pokazali, da se na obravnavani instituciji veliko vlaga v razvoj in napredek in se vedno znova išče rešitve za posodobitve, poenostavitve in pospešitve procesov. Seveda so na nekaterih segmentih pomanjkljivosti, katerih odprava pa se pričakuje prav v novem programskem obdobju in selitev vseh procesov na državni računalniški oblak, kjer se bo povezljivost in pridobivanje podatkov ter kontrola na površine izvajala tudi s pomočjo satelitskih sistemov, kar dokazuje, da bo agencija naredila še dodaten korak naprej v vseh fazah digitalizacije procesov in bo s tem še en korak bliže uporabnikom. Ključne besede: agencija, digitalizacija, kmetijstvo, razvoj, brezpapirno poslovanje Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1637; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini Kranj : magistrsko deloVid Krčmar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK. Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 2273; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. |
8. Stres delovnih dnevnih migrantov : primer Slovenije in Nove ZelandijeKatja Bezjak, 2021, magistrsko delo Opis: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa Ključne besede: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 2052; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,68 MB) |
9. Ponovna uporaba informacij javnega značaja : diplomsko deloSimon Klevže, 2021, diplomsko delo Opis: Ponovna uporaba informacij javnega značaja je aktualna tema zaradi dodane vrednosti, ki jo prinaša zasebnemu sektorju in državljanom. Pri raziskovanju tematike je bila uporabljena opisna metoda, metoda analize odločb informacijskega pooblaščenca in analize podatkov na portalu OPSI ter polstrukturiran intervju z enajstimi mestnimi občinami in eno občino. Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti dejansko stanje glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, razloge za neobjavo informacij za ponovno uporabo, razloge za predolgo trajanje postopkov ob zavrnitvi Zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja ter podati predloge za ureditev problematike. Ugotovitve iz intervjuja kažejo, da je večina občin seznanjenih z objavo informacij javnega značaja. Polovica objavlja vse zbirke iz pristojnosti posameznega organa na spletni strani občine (na svetovnem spletu), dobra četrtina pripravlja podatke za objavo na svetovnem spletu. Največ jih meni, da je razlog za neobjavo v tem, ker objava povzroča dodatno delo, nekoliko manj pa jih meni, da je razlog neobjave v tem, da predpisi izrecno ne določajo svetovnega spleta kot mesta za objavo informacij javnega značaja za ponovno uporabo. Analizirani primeri kažejo, da je razlog za predolgo trajanje postopkov pridobitve informacij javnega značaja dolg postopek odločanja Informacijskega pooblaščenca, Upravnega sodišča in organa, na katerega je vloga prosilca naslovljena. Ukrep za spodbuditev objave odprtih podatkov bi bil predpisan katalog podatkov za ponovno uporabo in objava sodne prakse, katere so bile koristi od sedaj objavljenih podatkov pa tudi zaposlitev osebe na MJU, ki bi skrbela za objavo podatkov na portalu OPSI, in določitev sankcij za neobjavo odprtokodnih podatkov javnega značaja Ključne besede: ponovna uporaba informacij javnega značaja, razširjenost, pravna ureditev, dostopnost, javni sektor Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 1854; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red : magistrsko deloAndreja Tošeski, 2020, magistrsko delo Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2307; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,13 MB) |