1. Model dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTatjana Tomažič, 2024, doktorska disertacija Opis: Redna gibalna dejavnost in vadba koristita fizičnemu in duševnemu zdravju, a so starejši dosledno premalo gibalno dejavni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako povečati delež starejših pri organizirani gibalni vadbi. Za pripravo tovrstnih ukrepov je ključno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe, zato je bila raziskava usmerjena v ugotavljanje teh dejavnikov. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni vzorec je vključeval 1777, kvalitativni vzorec pa 29 udeležencev gibalne vadbe v društvu Šola zdravja, starih 60 let in več. Kot instrument je bil v kvantitativnem delu raziskave uporabljen nestandardiziran anketni vprašalnik. Pridobljeni podatki so bili pozneje prepisani in analizirani s programom IBM SPSS, različica 29.0. Kvalitativni del raziskave je bil opravljen s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so se starejši za vključitev v organizirano gibalno vadbo največkrat odločili zaradi izboljšanja psihofizičnega počutja in značilnosti gibalne vadbe, manj pa zaradi socialnega vidika in zdravstvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeleževanje organizirane gibalne vadbe v starosti statistično značilno povezano z aktivnim ukvarjanjem s športom v mladosti, z udeleževanjem organizirane gibalne vadbe med delovno-aktivnim življenjem in z ukvarjanjem z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model s poglavitnimi dejavniki, pripravljene pa so bile tudi iztočnice za oblikovanje ukrepov, ki se nanašajo na povečanje deleža starejših pri organizirani gibalni vadbi. Ugotovljeni dejavniki in iztočnice ponujajo strokovno podlago za načrtovanje in promocijo programov organiziranih gibalnih vadb za starejše.
Ključne besede: starejši, gibalna dejavnost, organizirana gibalna vadba, dejavniki, društvo Šola zdravja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (5,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Upoštevanje načel k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okoljuAnja Hiti, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Raziskava se osredotoča na preučevanje uresničevanja koncepta k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju, pri čemer se postavlja vprašanje, kako se ta koncept, ki poudarja individualne potrebe in želje pacienta, dejansko implementira v vsakodnevni praksi zdravstvenih izvajalcev. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo trenutnega stanja k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju ter raziskati, v kolikšni meri so načela k pacientu usmerjene oskrbe, ki jih je oblikoval Picker, integrirana v obravnavo pacientov. Cilji raziskave vključujejo preučitev znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na koncept k pacientu usmerjene oskrbe, ugotavljanje, kako se Pickerjeva načela upoštevajo v praksi, ter identificiranje, katera načela so v kliničnem okolju upoštevana in katera ne. Poleg tega nameravamo raziskati vzroke za morebitno neupoštevanje teh načel, kar bi lahko razkrilo ovire in izzive, s katerimi se zdravstveni izvajalci srečujejo pri izvajanju k pacientu usmerjene oskrbe. S temi raziskovalnimi cilji želimo prispevati k razumevanju in izboljšanju k pacientu usmerjene oskrbe v praksi ter k razvoju strategij za boljšo implementacijo tega pristopa v zdravstvenih ustanovah.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov s poglobljenimi intervjuji z dvema zdravnikoma, desetimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in tremi zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v terciarni zdravstveni ustanovi na različnih internističnih in kirurških oddelkih ter na urgentnem internističnem oddelku. Intervjuji so potekali v vnaprej dogovorjenem prostoru, ki so ga izbrali zdravstveni strokovnjaki sami. Intervjuje smo z dovoljenjem intervjuvancev snemali in jih nato prepisali ter anonimizirali (I/1 do I/15). Prepisi intervjujev so bili večkrat prebrani, nato so sledili kodiranje, izbor in opredelitev pojmov ter postopek definiranja podteme in teme.
Rezultati: Večina intervjuvancev razume k pacientu usmerjeno oskrbo kot pozitiven pristop v zdravstveni obravnavi pacienta, vendar intervjuvanci izpostavljajo ovire, ki jim preprečujejo izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Kot najpogostejše so izpostavili: pomanjkanje časa, premalo osebja, stres na delovnem mestu, pomanjkanje znanja o k pacientu usmerjeni obravnavi, slabo komunikacijo, izgorelost in utrujenost, kulturo oddelka ali organizacije, nezainteresiranost za spremembe.
Razprava: Glede na pridobljene podatke bi bilo treba zdravstvenim strokovnjakom zagotoviti dodatno izobraževanje, s katerim bi jih opolnomočili za izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Raziskava tudi poudarja pomen komunikacije in sodelovanja zdravstvenih delavcev v oskrbi, zlasti pri starejših osebah, kjer sta zaupanje in spoštovanje ključnega pomena. Komunikacija, ki temelji na zaupanju, vpliva na izboljšanje splošnega počutja pacientov, hitrost okrevanja, upoštevanje zdravstvenih navodil ter boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, k pacientu usmerjena oskrba, celostna obravnava, načela, klinično okolje
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 449; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Ključne besede: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 505; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,79 MB) |
4. Odnos do zdravja in bolezni v različnih kulturahTea Orožen, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kulturno ozadje ima pomemben vpliv na več vidikov posameznikovega življenja, vključno z vedenjem, religijo, prepričanji, prehranjevanjem ter odnosom do bolezni, bolečin, zdravja in zdravstvene oskrbe. Različne kulture obravnavajo zdravje in bolezen na svoj način in se nanjo različno odzivajo, kar predstavlja precejšen izziv zdravstvenemu sistemu.
Preučevali smo razlike med odnosom do zdravja in bolezni v različnih kulturah. Raziskali smo, kako kulturne razlike vplivajo na oblikovanje individualnih ter skupinskih odnosov do zdravja, vključno z razumevanjem zdravja, načinov zdravljenja, vzrokov za bolezni in preventivnih ukrepov.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki nam je v največji možni meri zagotavljal razumevanje in razlago običajev,
obnašanja, prepričanj ter vrednot predstavnikov različnih kultur (2 Roma, 2 Muslimana, 2 Jehovovi priči, 2 vegana) ter dvema zdravstvenima delavcema. Polstrukturirani intervjuji so bili snemani, prepisani in analizirani. Kodiranje je vključevalo pregledovanje prepisanih podatkov z namenom ugotavljanja ponavljajočih se vzorcev, tem in kategorij. Kodirane podatke smo analizirali.
Rezultati: Pri preučevanju pogledov na zdravje in bolezni v različnih kulturah nismo zaznali večjih razlik, razen pri Muslimankah in Rominjah, ki izražajo jasno preferenco po zdravstveni oskrbi s strani ženske zdravstvene delavke. Ugotovili smo velik vpliv vere na zdravstveno obravnavo – zavračanje transfuzije zaradi verskih prepričanj pri Jehovovih pričah, ne uživanje terapije med postom pri Muslimanih. Intervjuvanci so mnenja, da so zaradi svoje kulture pogosto diskriminirani. Zdravstvenim delavcem stik s pripadniki druge kulture predstavlja izziv ter področje za osebnostno in poklicno rast. Največja težava, s katero pa se srečujejo pa je komuniciranje – nerazumevanje jezika.
Razprava: Vsaka od preučevanih skupin ima svoje poglede, edinstvena prepričanja ter prakse, osredotočene na zdravje in bolezen, ki izvirajo iz njihovega verskega, kulturnega in
tradicionalnega ozadja. Celostna obravnava razlik med pripadniki različnih kultur in veroizpovedi terja od zdravstvenega osebja spoštovanje verskih in kulturnih raznolikosti ter prilagoditev zdravstvene oskrbe potrebam in prepričanjem posameznikov.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, kultura, kulturne skupine, kulturne razlike, odnos do zdravja in bolezni
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2024; Ogledov: 672; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. |
6. Opolnomočenje pacientov z antifosfolipidnim sindromom za samokontrolo in samovodenje antikoagulacijskega zdravljenjaAndreja Hrovat Bukovšek, Bojana Filej, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, zdravstvena vzgoja, edukacija, opolnomočenje, antifosfolipidni sindrom, samokontrola, samovodenje
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 759; Prenosov: 7
Celotno besedilo (315,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Neizvedene aktivnosti zdravstvene nege v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih : presečna raziskavaBojana Filej, Mojca Poredoš, Tamara Štemberger Kolnik, Andreja Ljubič, Boris Miha Kaučič, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: zdravstvena nega, neizvajanje aktivnosti, medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, delovne izkušnje
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2023; Ogledov: 1188; Prenosov: 41
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
