Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Introducing reflexibility as a path towards Society 5.0
Tea Golob, Matej Makarovič, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: We introduce the concept of reflexibility, which merges the notion of reflexive thinking and responsible behaviour. It is based on Archer’s view on reflexivity, seeing it as the mediator between structure and agency and as the crucial component of social change. Reflexibility is seen as the leverage towards more favorable social conditions. As an analytical proxy for sustainable settings on a macro and micro level we take the idea of Society 5.0 which superimposes the industry 5.0. We analyze the dynamics of the emergence of Society 5.0 in the evolutionary context by considering historical and synchronic factors.
Ključne besede: reflexibility, sustainability, society 5.0, morphogenetic approach
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 487; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (446,38 KB)

2.
MLADI IN IZZIVI INDIVIDUALIZACIJE
Ajla Alešević, 2023, ni določena

Opis: Diplomska naloga z naslovom Mladi in izzivi individualizacije se osredotoča na raziskavo družbenih izzivov, s katerimi se študentke iz Bosne in Hercegovine soočajo med študijem v Sloveniji. Ključni cilji naloge vključujejo proučitev strategij, ki jih uporabljajo mladi študenti za obvladovanje družbenih izzivov v tujini, analizo vpliva občutka identitete in pripadnosti ter raziskavo motivacije za selitev v tujino. Raziskava temelji na kvalitativnih intervjujih z osmimi študentkami, starimi med 22 in 25 let, ki so se odločile za študij v Sloveniji. Pomemben poudarek je na vplivu družinske podpore, finančne neodvisnosti, jezikovnih ovir ter občutkov osamljenosti na njihovo dobro počutje in akademsko uspešnost. Naloga razkriva, da identiteta in pripadnost igrajo ključno vlogo pri dojemanju družbenih izzivov, medtem ko jezikovne ovire predstavljajo začetno oviro za družbeno integracijo. Družinska podpora, prijatelji in lokalna skupnost igrajo ključno vlogo pri uspešni integraciji in obvladovanju občutkov osamljenosti. Finančna neodvisnost predstavlja izziv, vendar s prilagodljivostjo in z vztrajnostjo študentke razvijajo strategije za obvladovanje teh težav. Namen diplomske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj mladih študentk med študijem v tujini ter poudariti pomen socialne podpore, prilagodljivosti in razvoja novih veščin pri obvladovanju izzivov študentske izkušnje v tujini. Rezultati naloge so pomembni za razumevanje dinamike mednarodne mobilnosti mladih ter spodbujanje boljših pogojev za njihovo prilagajanje in uspeh med študijem v tujini.
Ključne besede: mladi študenti, družbeni izzivi, mednarodna mobilnost, identiteta, družbena podpora
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 968; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (994,49 KB)

3.
Uporaba antidepresivov pri zdravljenju motenj hranjenja
Milla Petkovšek, 2023, ni določena

Opis: Motnje hranjenja so ene izmed duševnih bolezni, ki so v sodobni družbi vedno pogostejše. Zdravljenja motenj hranjenja se stroka loteva na različne terapevtske načine, med drugim tudi z uporabo antidepresivov. V tem delu smo se posvetili ravno povezanosti med zdravljenem motenj hranjenja in antidepresivi. Teoretični del naloge vsebuje pregled literature glavnih dveh področij, motenj hranjenja in antidepresivov. Naloga opredeli in razloži različne vrste motenj hranjenja, dejavnike za njihov nastanek in načine zdravljenja, kjer se najprej osredotoči na psihoterapevtski pristop. Poglavje o antidepresivih prav tako opredeli različne vrste antidepresivov in bolj podrobno opiše njihovo delovanje. Zajeti so tudi stranski učinki antidepresivov. Na koncu teoretičnega dela sledi še pregled literature in preteklih raziskav na temo zdravljenja motenj hranjenja z antidepresivi. Empirični del naloge zajema analizo intervjujev devetih žensk, starih med 20 in 35 let (natančno od 21 do 33 let), ki imajo diagnosticirano eno od treh oblik motenj hranjenja: anoreksija nervoza, bulimija nervoza ali kompulzivno prenajedanje in so v času zdravljenja motnje prejemale tudi antidepresive kot eno izmed oblik terapije. Z analizo odgovorov v intervjujih smo potem oblikovali odgovore na glavna raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da ni enostavnega odgovora na to, kako učinkoviti so antidepresivi pri tovrstnih motnjah, saj je vsak primer tako individualen, da rezultatov ni moč posploševati. Ugotovili smo, da so antidepresivi v nekaterih primerih pomagali pri zdravljenju, v drugih pa ne. Prevladala je nevtralna izkušnja z jemanjem antidepresivov v procesu zdravljenja motenj hranjenja s 44,5 %, malo manj je bilo pozitivne izkušnje s 33,3 % in najmanj je bilo negativne izkušnje in sicer 22,2 % rezultatov. Vsekakor so ti rezultati dober povod za nadaljevanje raziskovanje na tem področju, saj lahko iz rezultatov sklepamo, da kljub temu, da antidepresivi niso v prvi vrsti namenjeni zdravljenju motenj hranjenja, njihov potencial vseeno ni zanemarljiv.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje, antidepresivi, zdravljenje.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2023; Ogledov: 1496; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1023,54 KB)

4.
Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše Jugoslavije
Ana Mirenić, 2023, ni določena

Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena. U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1260; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

5.
Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družini
Dolores Likar, 2023, ni določena

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Ključne besede: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 1405; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
Literarno novinarstvo in reprezentacija spolov: razumevanje stereotipov v medijskem diskurzu
Melita Čepin, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi smo osvetlili področje literarnega novinarskega pisanja, ki je pri nas dokaj neizrazito in v tovrstnih delih iskali reprezentacije spolov, ki temeljijo na ideoloških družbenih normah. Izbrali smo zgodbe, ki so nagrajene z Pulitzerjevo nagrado, kajti te predstavljajo vrhunec novinarskega ustvarjanja in so primerne za izhodišče ugotavljanj, ali je tema reprezentacije spolov prisotna pri ustvarjanju vsebin. V analizi smo ugotovili, da imajo tudi najbolj cenjeni novinarji nezavedne predsodke in predstave o spolih, ki se bolj ali manj opazno razkrivajo v njihovem pisanju. Še vedno najdemo prepričanja, da mora biti moški močan, čustveno »stabilen« in neustrašen, ženska pa negujoča, skrbna, pridna in prijazna. Pri analizi smo se sklicevali na kvalitativno družboslovno metodologijo analize teksta in kritično diskurzivno analizo, s katero smo lahko preučevali širši družben kontekst, socialno ekonomske prvine okolja, v katerem tekst nastaja, ter pridobili globlje razumevanje vsebine. Mediji so portal, skozi katerega se oblikuje ali pa utrjuje družbena predstava o sebi in svetu okoli nas in kot takšni imajo moč ter odgovornost ustvarjati vsebine, ki se odmikajo od tradicionalnih nerealnih predstav o vlogi spolov. Stereotipne reprezentacije spolov v medijih povzročajo veliko prikrajšanost vsem spolom, predvsem pa družbenemu napredku in razvoju.
Ključne besede: spolni stereotipi, medijska reprezentacija spolov, Pulitzerjeva nagrada, literarno novinarstvo, kritična diskurzivna analiza.
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2023; Ogledov: 998; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

7.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja : Odgovorno delovanje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1227; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Primerjava položaja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji skozi odkrivanje identitete : magistrska naloga
Ilija Todorović, 2022, magistrsko delo

Opis: Ta magistrska naloga se je ukvarjala s položajem LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, in sicer skozi proces razkritja spolne usmerjenosti ali spolne identitete. LGBT-osebe imajo namreč še vedno veliko težav pri razkrivanju lastne identitete. V teoretičnem delu magistrske naloge so razloženi osnovni pojmi, kot so homoseksualnost, predstavljen je pomen izraza LGBT in opisani so pojmi homofobija, bifobija in transfobija. Razloženi so tudi pojmi, kot so diskriminacija, nasilje in predsodki nad LGBT-osebami. V nadaljevanju je razloženo, kaj predstavlja proces razkritja identitete, kar je tudi ključen izraz te raziskave. Preden smo začeli z raziskovanjem v Srbiji in Sloveniji, smo pregledali najprej že obstoječe raziskave in nadalje predstavili pravice LGBT-oseb in pravice ter položaj LGBT-oseb v svetu. Opisali smo zgodovinski LGBT-dogodek Parado ponosa, saj predstavlja razkritje identitete. V nadaljevanju smo pregledali zgodovino razvoja pravic in boja LGBT-oseb v Sloveniji in Srbiji. Empirični del raziskave je sestavljen iz dveh raziskav. Ena raziskava je bila opravljena v Srbiji, druga Sloveniji. Raziskave so bile kvantitativne in opravljene s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega cilj je bil ugotoviti in spoznati položaj, potrebe in življenje LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji. Skozi anketni vprašalnik smo želeli dobiti podatke in informacije o samem procesu razkritja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, nato pa narediti primerjavo med državami. Rezultati so pokazali, da so LGBT-osebe zaradi svoje identitete še vedno v strahu, a veliko bolj v Srbiji kot Sloveniji. Odnos okolja, družine in prijatelji so ključni dejavniki, ki vplivajo na razkritje identitete in spolne usmerjenosti, kar predstavlja ključne razlike med državama, zaradi različne miselnosti in tradicije.
Ključne besede: LGBT-osebe, razkritje identitete, težave, homofobija, odnos okolja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1210; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1005,20 KB)

9.
Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini : magistrska naloga
Emina Škorić, 2022, magistrsko delo

Opis: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Ključne besede: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1203; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

10.
Kako posamezne duhovne prakse vplivajo na notranji dialog in na pomembne človekove odločitve : diplomska naloga
Sebastjan Strašnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili različne duhovne prakse, njihovo zgodovino nastanka in njihove povezave z notranjim dialogom, zavestjo in kako lahko te vplivajo na pomembne človekove odločitve. Opisali smo konstrukt jaza in psihološke triade in to povezali z nastankom notranjega dialoga. Dotaknili smo se enega izmed glavnih problemov človeka 21. stoletja, in sicer pomanjkanja smisla ter življenjske usmeritve in tega, kako lahko meditacija pomaga pri zastavljanju ciljev, osredotočanju na prioritete in izboljšanju učinkovitosti. Dodali smo še nekaj izbranih strokovnih člankov, ki se nanašajo na ugotovitve znanstvenih raziskovalcev o tem, kako naj bi sama meditacija vplivala na povezave v možganih in tudi kateri so zdravilni učinki njenega rednega izvajanja, ki se sčasoma pokažejo na meditantu. Postavili smo pet hipotez, ki so nam pomagale oblikovati kvalitativni vprašalnik, s katerim smo (1) preko družbenih omrežij pridobili naključne respondente ne glede na spol, izobrazbo, starost in status in (2) preko klasičnega telefonskega klica pozvali nekaj javno dostopnih in priznanih društev, katerih glavno poslanstvo je organizacija določenih duhovnih praks, da bi pripomogle k bolj verodostojni raziskavi. Zbrani podatki so nam pokazali, da se sodelujoči meditanti in nemeditanti med seboj statistično značilno ne razlikujejo v razmišljanju o pomembnih življenjskih vprašanjih, zato meditacija ne more biti tisti ključni dejavnik, ki vpliva na stopnjo refleksivnosti, stopnjo zadovoljstva, osebno rast posameznika. Skozi analizo odgovorov in kombinacijo faktorjev smo nato prišli do različnih interpretacij in sklenili, da meditacija pozitivno vpliva na notranji dialog posameznika in posledično na njegove odločitve, razlike v razmišljanju in vedenju večinoma v primeru, ko se nekdo z njo ukvarja vrsto let in redno vsak dan. Vrsta duhovne prakse, za katero pa se posameznik odloči, da jo bo uvajal v svoje življenje, pa je v veliki meri odvisna tudi od samega spola.
Ključne besede: zavedanje, notranji dialog, stopnja refleksivnosti, meditacijske tehnike, smisel življenja, pomembna življenjska vprašanja, osebna rast, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1307; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh