Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Konflikt kot nosilec sprememb v organizaciji
Bernas Handanović, 2017

Najdeno v: osebi
Ključne besede: konflikti, reševanje konfliktov, preprečevanje konfliktov, posledice konfliktov
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 1487; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (853,91 KB)

2.
Izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu
Cvetka Peterlin, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Tema raziskovalnega področja v diplomski nalogi je izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu. Namen: Diplomska naloga kaže na pri kaz postopka izboljšanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, na področju šolstva, z namenom zajeti področje poslovodenja. V raziskavo je vključeno področje poslovne komunikacije s poudarkom na jasnih navodilih za poslovno komuniciranje . Metoda: Preuč evana tema je izpeljana z metodo intervjuja in nadgrajena z anketo. V intervju in anketo so vključeni delavci javnega zavoda , ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s poslovno komunikacijo znotraj in zunaj zavoda. Rezultati: Vsi zaposleni na področju poslovodenja zavoda bodo o kazalnikih izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu pisno seznanjeni. Rezultati raziskovane teme, obdelane v diplomski nalogi, se bodo najmanj enkrat letno ocenjevali. Strokovne ugotovitve, pridobljene iz povratn ih informacij sodelujočih v obeh metodah raziskovanja, kažejo na pripravljenost sodelovanja zaposlenih za izboljšanje obstoječega stanja poslovnega komuniciranja. Organizacija: V zavodu se izvaja poslovno komuniciranje med vsemi zaposlenimi, ki sodelujejo pri izvajanju osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja znotraj zavoda in navzven. Zavedamo se, da je kakovost poslovnega komuniciranja osnova za medsebojno sporazumevanje tako v poslovnem svetu, delovnem okolju, doma in v tujini. Družba: Povečanje zado voljstva uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja na srednješolskem in višješolskem področju vzgoje in izobraževanja, bo doseženo z oblikovanjem takega poslovnega komuniciranja, kateremu bodo uporabniki storitev zaupali. Jasna poslovna komunikacija zavoda bo izražena preko organizacijskega, pisnega, elektronskega, govornega in eksternega komuniciranja. Originalnost: Izvirnost raziskave je osebna idejna zasnova. Iz delovnih izkušenj, opravljanja del in nalog na področju poslovodenja in upravljanja s kadri je nastala odločitev za raziskavo stanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, ki je bil izbran za osnovo raziskave tega diplomskega dela. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pet intervjuvancev in dvanajst anketirancev. Vsi udeleže nci obeh raziskovalnih metod so zaposleni delavci javnega zavoda. Trenutno je raziskovalno področje izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranj v šolstvu omejeno le na en javni zavod.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izboljšanje, poslovno komuniciranje, komunikacijski proces, kakovost, šolstvo, javni zavodi, sistem vodenja kakovosti, diplomska naloga
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 556; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (727,94 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Komuniciranje v sodobni organizaciji in zadovoljstvo zavarovancev
Hermina Pezdirc Žulič, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas zadovoljstvo zavarovancev z zavarovalnico. Sprašujemo se, ali obstajajo razlike v zadovoljstvu zavarovancev z različnimi vrstami zavarovanj in kako podane ocene zadovoljstva zavarovancev vplivajo na sklenitev novega zavarovanja. Namen: Namen naloge v teoretičnem delu je spoznati zavarovalno storitev, komuniciranje v zavarovalništvu, zadovoljstvo zavarovancev in kakovost zavarovalne storitve. Namen empiričnega dela raziskave je ugotoviti stopnjo zadovoljstva anketiranih v vzorcu, ki smo ga izbrali iz populacije tistih zavarovancev, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera, iz naslova nezgodnega zavarovanja, zavarovanja avtomobilskega kaska in zavarovanja MojDom. Metoda: Naloga vključuje metodo kompilacije, statistično metodo in metodo anketiranja. Metodo kompilacije smo uporabili v teoretičnem delu naloge in zajema citiranje, povzemanje ter navajanje. V empiričnem delu naloge smo podatke, pridobljene z anketiranjem preko telefonske linije, analizirali s statističnimi metodami. Za analizo podatkov prvega dela anketnega vprašalnika smo uporabili Kruskal-Wallisov test za vse tri vrste zavarovanj, Post hoc test, Jonckheere-Terpstra test in Wilcoxonov test med pari različnih vrst zavarovanja. Pri drugem delu anketnega vprašalnika smo podatke analizirali s Hi-kvadrat testom in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z rezultati raziskave lahko potrdimo, da so anketirani zavarovanci v povprečju zadovoljni z zavarovalnico. Analiza rezultatov je pokazala, da se podane ocene zadovoljstva anketiranih razlikujejo med različnimi oblikami zavarovanj, vendar le-te izrazito ne odstopajo, zato pri večini opravljenih statističnih testov nismo zaznali statistično značilnih razlik. Statistično značilno razliko je pokazal izračun Wilcox testa za prvi par vrst zavarovanj pri tretjem vprašanju o doslednosti strokovnih sodelavcev, nadalje pri izračunu Hi-kvadrat testa prav tako zasledimo statistično značilna odstopanja in v zaključku analize z binarno logistično regresijo ugotovimo statistično značilen vpliv sedmega vprašanja na odločitev anketiranih glede sklenitve novega zavarovanja. Organizacija: Rezultati raziskave lahko zavarovalnici služijo kot temelj predlogov za izboljšanje tistih področij, kjer so bila ugotovljena statistično značilna odstopanja. Strokovne sodelavce, ki rešujejo zavarovalne primere po različnih vrstah zavarovanja, se lahko opozori na doslednost in odnos do zavarovancev. Omenjeni pristop pomeni izboljšanje dela zaposlenih, kar bo vplivalo na večje zadovoljstvo zavarovancev. Med raziskavo smo prišli do predlogov o izboljšanju in dopolnitvi uporabljenega anketnega vprašalnika. Družba: V kolikor bodo upoštevani izsledki raziskave, bo imelo to pozitiven vpliv na družbo in okolje. Zavarovalnica lahko doseže še večje zadovoljstvo zavarovancev, le-ti pa s svojim pozitivnim mnenjem spodbudijo k sklenitvi zavarovanja tudi nove potencialne zavarovance. Originalnost: Izvirnost raziskave je v izvirnosti ideje, metode in vsebine. Raziskava je bila izvedena v eni izmed slovenskih zavarovalnic. Sodelovalo je 180 zavarovancev. V Sloveniji obstaja nekaj raziskav na področju zadovoljstva zavarovancev, vendar je le-teh v primerjavi s tujino še vedno malo. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni naključno izbrani zavarovanci, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine v mesecu aprilu 2013 in maju 2013. Zaradi ohranjanja anonimnosti zavarovancev smo bili omejeni pri prikazu njihovih demografskih podatkov. Na zadovoljstvo zavarovancev in njihovo odločitev glede sklenitve nadaljnjega zavarovanja pri izbrani zavarovalnici vplivajo tudi drugi dejavniki, ki v raziskavo niso bili vključeni. Priporočena je nadaljnja raziskava na istem področju po dopolnjenem anketnem vprašalniku, kakor tudi raziskava o zadovoljstvu zavarovancev s področjem trženja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalni primer, strokovni sodelavci, zadovoljstvo, komuniciranje, kakovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 317; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (589,51 KB)

9.
Primerjava percepcije kakovosti med dijaki in učitelji na srednjih šolah
Mojca Gajić Bojanc, 2014

Opis: Razi skovalno vprašanje (RV): Pri raziskavi nas je zanimalo mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev ter ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami o dojemanju kakovosti srednješolskega izobraževanja. Namen: Namen raziskave je ugotoviti , ali se mnenja o kakovosti izobraževanja med dijaki in učitelji razlikujejo. Cilj raziskave je potrditi hipotezi in ugotoviti precepcijo, dojemanje kakovosti v šoli glede dijakov, udeležencev izobraževanja in s strani učiteljev, izvajalcev i z obraževanja. Z raziskavo želimo ugotoviti mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev . Narediti želimo tudi primerjavo med mnenji in ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami. Metoda: V empiričnem delu sta bila predmet ra ziskovanja dijaki in učitelji, predstavili smo srednje šole, kjer smo izvajali anketo, opisali smo vzorec raziskave, anketni vprašalnik in spremenljivke raziskovanja. Anketne vprašalnik e so izpolnili učitelji in dijaki, in sicer 89 dijakov in 79 učiteljev. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko ter Kruskal - Wallis testom in Mann - Whitney testom. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da i majo dijaki in učitelji različno percepcijo kakovosti v šolstvu. Organizacija: Šole želijo b iti kakovostne in dati dijakom znanje, ki ga potrebujejo za opravljanje svojega bodočega poklica ali podati znanje, ki ga potrebujejo pri vertikalnem izobraževanju. Družba: Pomemben je družbeni odnos do izobraževanja in znanja. Družba mora prepoznati intel ektual ni kapital in ga zadržati ter s podbuditi pri njegovem prispevku v družbi. Originalnost: Raziskava na nivoju srednjega šolstva glede percepcije kakovosti dijakov in učiteljev je bila izvedena prvič. Kakovost v šolah je bila in se še vedno uvaja s proj ekti o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v izobraževanju, ki pa niso sistemsko urejeni. Šola je avtonomna pri kakovostnem delovanju in odgovorna za znanje dijakov. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je prostorsko omejena na JV del Slovenije. V raziskovalnem delu smo primerjali p e rcepcijo štirih srednjih šol. Raziskovanje s tega področja se lahko razširi na celotno državo in se ugotavlja kazalnik kakovosti v šolstvu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kakovost, srednje izobraževanje, šolstvo, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 317; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (929,83 KB)

10.
Most med izobraževanjem in trgom dela
Damjana Gruden, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 400; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh