Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priročnik za uspešen prenos tehnologij
Dolores Modic, Ana Hafner, Urška Fric, 2018

Opis: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook. We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff. Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 3714; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

2.
Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev
Ana Hafner, 2014

Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah držav. Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo; vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med izumitelji povečuje. Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi. Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti, pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov manj radikalni in prebojni od patentov družb. Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo. V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot duhovni svet.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

3.
Lokalna podpora zagonskim podjetjem
Andrejka Ferenčak, 2023

Opis: Veliko diplomskih del in znanstvenih člankov je že bilo napisanih na temo nacionalne podpore zagonskim podjetjem, manj pa je znano, kako posamezne občine prispevajo k spodbujanju lokalnih start-up podjetij. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, kjer smo obravnavali dve sosednji občini, in sicer občino Brežice in občino Krško. Opravljeni so bili štirje intervjuji, dva intervjuja s predstavnikoma podpornih organizacij iz občin Brežice in Krško, in dva intervjuja s predstavnikoma startup podjetij iz omenjenih občin. Ugotovili smo, da podjetja svoj sedež v manjših občinah vidijo kot omejitev, toda hkrati priznavajo, da s sodobnimi možnostmi, ki jih omogoča e-poslovanje, kot je promocija na družbenih omrežjih, sama lokacija ni več tako bistvena. Dobili smo predloge za izboljšanje pomoči za novonastala podjetja od občin: vzpostavitev mentorstev, večje vključevanje v nacionalne programe in podporne sheme za podjetja in vzpostavitev pomoči pri črpanju evropskih sredstev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: startup podjetja, startup podjetja, spodbujanje startupov, inkubatorji, podjetništvo, občinska podpora, novo nastala podjetja, finančna podpora
Objavljeno: 17.07.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (891,51 KB)

4.
Uporabniška izkušnja pri trgovanju s kriptovalutami
Marcel Polanc, 2023

Opis: Magistrsko delo raziskuje uporabniško izkušnjo pri trgovanju s kriptovalutami ter njen vpliv na odločitve uporabnikov. Raziskava kaže, da med uporabniki platform za trgovanje s kriptovalutami prevladuje mlajša populacija, brez statistično značilnih razlik med starostnimi skupinami. Statistično značilno pa moški več trgujejo s kriptovalutami od žensk, poznajo več kriptovalut in platform za trgovanje in vanje vlagajo več sredstev. Glede izobrazbe in osebnega dohodka med uporabniki in neuporabniki platform ni razlik. Uporabniki so zadovoljni s platformami, predvsem zaradi njihove enostavne uporabe in zadovoljitve osnovnih potreb. Glede znanja uporabniki pridobivajo informacije iz različnih virov in različno skrbijo za varnost. Opazili smo razlike v izkušnjah med različnimi platformami, pri čemer je Binance najbolj priljubljena med anketiranci. Večina uporabnikov je preizkusila več različnih platform za trgovanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kriptovalute, blockchain, platforme, kovanci, uporabniška izkušnja
Objavljeno: 08.03.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh