Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencem
Miha Horvat, 2017

Opis: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1815; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (674,18 KB)

2.
Pravica do enakega varstva pravic v upravnem postopku
Miha Horvat, 2017

Opis: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2597; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh