1. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSonja Japelj, 2024, magistrsko delo Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 833; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Preprečevanje negativnih posledic sedečega načina življenja s fizioterapevtskimi postopkiŽan Japelj, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Sedeč način življenja, ki je pogosto povezan s prisiljeno in fiziološko neustrezno telesno držo, je dejavnik tveganja za srčnožilne in drugih zaplete, predvsem deformacije kosti in mišic. Namen diplomske naloge je predstaviti fizioterapevtsko obravnavo v smislu preprečevanja posledic sedečega načina življenja. Metode: Proučili smo podatkovne zbirke PubMed, Pedro ter CINAHL za obdobje zadnjih petnajst let. Rezultati: Izsledki dokazujejo zmanjšanje bolečin, izboljšanje telesne drže in manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni pri telesno dejavnih na delovnem mestu. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu pri sedeče zaposlenih lajša bolečine in preprečuje nastanek deformacij kosti in mišic ter zmanjšuje možnosti za nastanek določenih bolezni. Omejitve: V prihodnje bi bilo potrebno zajeti večje število raziskovalnih izsledkov, ki podrobneje opisujejo vpliv telesne dejavnosti na negativne poledice sedečega načina življenja.
Ključne besede: sedeč način življenja, aktivni program, ergonomija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2022; Ogledov: 1582; Prenosov: 103
Celotno besedilo (963,50 KB) |
4. |
